Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

V Aziji internet uporablja 1016 milijonov ljudi, v Evropi 500 milijonov, v Severni Ameriki 273 milijonov, v Latinski Ameriki 236 milijonov. Največ uporabnikov spleta ima Kitajska, sledijo ji ZDA, Indija, Japonska. Delež ljudi, ki se sprehajajo po svetovnem spletu, narašča, narašča pa tudi število uporabnikov družbenih medijev. Med najbolj priljubljenimi je Facebook, ki se mu je med aprilom in junijem letos pridružilo nadaljnjih 50 milijonov uporabnikov, s čimer se je družina "prijateljev" povečala na 950 milijonov. Res je, da jih 67 odstotkov do Facebooka, tako sporoča podjetje, dostopa preko "pametnih" ali mobilnih telefonov, to pa ne pomeni, da so njihovi podatki zato bolj varni. Sled namreč puščamo tako z brskanjem po spletu kot z uporabo "pametnih" telefonov.

Facebook bi delil podatke v dobro znanosti

Lani sta britanska raziskovalca Alasdair Allan in Pete Warden odkrila, da Applovi iPhoni in tablični računalniki iPad z nameščenim operacijskim sistemom iOS 4 v skriti datoteki shranjujejo podatke o koordinatnih položajih, skupaj s časovnim žigom, in da se je do teh podatkov mogoče dokopati. Pred dvema letoma so javnost razburile novice, da Facebook "trguje" s podatki uporabnikov brez njihove vednosti, pred tedni pa je Facebook dejal, da v želji po sodelovanju v znanstvenem procesu razmišljajo o možnosti dostopa do podatkov zunanjim raziskovalcem, s čimer bi omogočili preverbo lastnih študij in pomagali do novih odkritij na področju sociologije, psihologije in drugih ved.

Ste vedeli, da so pri Facebooku zaposleni znanstveniki od leta 2009 objavili več kot 30 znanstvenih raziskav, ki se med drugim osredotočajo tudi na to, kaj vpliva na širjenje informacij in idej ter na odnos med družabnimi omrežji in osamljenostjo? Zaskrbljeni, da bi z novo potezo lahko kršili zasebnost posameznikov, so se odločili, da ne bodo izdali "surovih podatkov", hkrati s tem pa raziskujejo možnost, kako bi zunanjim raziskovalcem lahko dovolil preveriti svoje delo s pregledom podatkovnih zbirk in metod, ki so jih uporabili za izdelavo posameznih študij.

"Želimo sodelovati v znanstvenem procesu in verjamemo, da bi morala obstajati pot, po kateri bi neodvisni raziskovalci preverili naše študije, ne da bi s tem ogrožali zasebnost uporabnikov," je dejala Cameron Marlow, vodja Facebookove ekipe za podatke in znanost. Znanstveniki, ki bi želeli preveriti točnost študije, bi morali v Menlo Park, na sedež podjetja, saj jim podatkov ne bodo posredovali po elektronski pošti, dostopali pa bodo lahko le do konsolidiranih podatkov, ki bodo na voljo le določen čas. Kljub pomislekom o varovanju osebnih podatkov, je po mnenju raziskovalcev namen Facebooka dobrodošel.

Služenje s podatki?

Priljubljeno družabno omrežje ima verjetno eno največjih baz "potrošnikov" na svetu z demografskimi, psihografskimi in celo z vedenjskimi spremenljivkami. Kaj bi torej še lahko izvedeli o potrošnikih, njihovih navadah, preferencah, omrežjih, če pa vemo toliko? O tem, kaj bo Facebook v imenu znanosti v prihodnje počel z našimi podatki in ali je to dobra novica za znanost, smo povprašali tudi dr. Klementa Podnarja, prodekana za odnose z javnostmi in razvoj na Fakulteti za družbene vede. Slednji pravi, da je ta novica odlična za vse raziskovalce, ki jih zanima vedenje porabnikov spletnega omrežja. "To so velikanske količine podatkov, ki jih s klasičnimi raziskavami ne bi mogli nikoli dobiti, zato je takšna baza z vidika raziskovanja seveda velika dragocenost," pravi Podnar. Dodaja, da bo dostop do podatkov najverjetneje administrativno zelo omejen, tako da bo "v resnici težko priti do podatkov". Glede na to, da dnevno uporabniki Facebooka naložijo za več kot 100 terabajtov novih vsebin, je na voljo ogromno podatkov, do katerih pa neodvisni strokovnjaki in znanstveniki ne morejo dostopati.

In kaj odločitev Facebooka pomeni za uporabnike? "Nekatere korporacije oblikujejo nepredstavljivo velike baze podatkov. Google ima morda največjo med njimi. Jasno je, da so takšne baze njihova ključna konkurenčna prednost in da jih neradi dajejo drugim. Obenem pa je tudi vprašanje, kaj vse z njimi lahko naredijo, in predvsem, ker so profitna podjetja, kako lahko z njimi zaslužijo. Če bo Facebook res dal podatke na voljo tudi neodvisnim raziskovalcem, je to seveda dobro zanje, veliko vprašanje pa je, kaj to pomeni za tržno-raziskovalne agencije. Ker v večini držav obstaja zakonodaja, ki ščiti osebne podatke, predvidevam, da bodo te baze podatkov v primerno zaščiteni obliki, tako da to za posameznika ne pomeni kakšne dodatne spremembe. Se pa mora zavedati, da s prostovoljnim dodajanjem tovrstnih informacij polni vrednost takšne baze in s tem na račun svoje zasebnosti prispeva k bogastvu lastnika te baze," odgovarja sogovornik.

Ste poskrbeli za varnost na Facebooku?

Ajda Petek iz Centra za varnejši internet pravi, da je mogoče svoje podatke na Facebooku zato, da jih ta ne bo posredoval ali uporabljal v razne namene, varovati le v smislu, da jih na Facebooku ne razkrivamo. "Vse, kar objavimo na Facebooku, postane na nek način njihovo in s tem razpolagajo. Vsak uporabnik bi si moral prebrati "Pogoje uporabe socialnega omrežja", ki ga uporablja. Čeprav je to dolgovezno branje, vsebuje namreč za uporabnika zelo pomembne informacije," pravi sogovornica. Od nastavitev zasebnosti je odvisno, kaj bodo o nas videli drugi uporabniki ali se bo naš profil prikazoval tudi v iskalnikih. "Nastavimo lahko, kaj o nas vidijo prijatelji, kaj prijatelji naših prijateljev, kaj popolni neznanci. Prav tako lahko omejimo, do katerih podatkov lahko dostopajo aplikacije, ki jih uporabljamo na Facebooku, kaj lahko drugi objavljajo o nas, oziroma to, da mi vsebino, preden se pojavi na naši časovnici, najprej odobrimo. Pri vsaki objavi, sliki, albumu, video posnetku itd. lahko sproti omejujemo, kdo to lahko vidi," razlaga Petkova. Uporabnik družabnih omrežij se mora zavedati, da so družabna omrežja javni prostor, in naj temu primerno tudi prilagodi svoje objavljanje in komunikacijo v tem prostoru. "Vsake toliko časa pride v medije informacija o tem, da na Facebooku berejo naše klepete, zgodi se napaka in so javno vidne tudi stvari, za katere smo določili omejeno zasebnost, toda prave zasebnosti na Facebooku ni in nikoli ne vemo, kje bodo pristali in za kaj bodo uporabljeni podatki, ki jih za Facebook nalagamo. Tako je dobro, da premislimo in objavljamo vse "z zrnom soli"," še doda Petkova.


Politico in Facebook z roko v roki

Facebook sodeluje s politično spletno stranjo Politico. V imenu dogovora Facebook dostopa do uporabnikovih sporočil, do zasebnih in javnih, če uporabnik v sporočilu uporabi ime ameriškega republikanskega predsedniškega kandidata. Podatke zbirajo in analizirajo člani Facebookove ekipe, ki podatke nato pošlje Politicu, z zbranimi podatki pa izdelujejo politične analize, ki so v ameriškem predvolilnem času nadvse pomembne. Tisk je to početje kritiziral, češ da to pomeni kršitev zasebnih podatkov posameznikov, zagovorniki pa so prepričani, da bi lahko, če bi Facebook o tem uporabnike prej obvestil, bilo dobrodošlo in koristno za vse. Zakaj? Zato, ker se na družabnem omrežju prepletajo mnenja.


Sledenje prek mobilnih telefonov

Danes so v svetovnih medijih v ospredju zgodbe trgovskih centrov, ki potrošnike in njihove navade spremljajo prek mobilnih telefonov. Za to je v Evropi zaslužno podjetje Path Intelligence iz angleškega Portshmoutha, ki je leta 2009 začelo prodajati tehnologijo, ki zaznava telefonski signal in omogoča sledenje lastniku telefona po nakupovalnem središču. V Evropi naj bi s to tehnologijo, tako trdijo v podjetju, dnevno sledili več kot milijonu ljudi. Zbrane podatke uporabljajo za analize vedenja potrošnikov, z njimi ugotovijo, kje najraje nakupujejo, kdaj in zakaj, pravijo pri podjetju Path Intelligence. Nekateri pa jih uporabljajo tudi zato, da ugotovijo, katere nacionalnosti so njihovi obiskovalci, in sicer to ugotovijo tako, da "preberejo" klicno kodo države telefona.

Poleg tega svoje podatke prek aplikacij, ki določajo geografski položaj - kot so Foursquare, Googlovi zemljevidi ipd. -, posredujemo tudi sami.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss