Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Pred kratkim so v Sloveniji izvajali anketo o zdravju in prehranskih navadah. Ko še čakamo na rezultate, poglejmo, kako je pri Američanih. Anketa iz leta 2011 pravi, da kar 90 odstotkov Američanov verjame, da se prehranjujejo zdravo! Ob tem 43 odstotkov anketiranih izjavi, da so vsak dan popije vsaj eno sladkano pijačo, 40 odstotkov jedo "vsega kar precej" in le 33 odstotkov čezmerno debelih prizna, da so nezdravo debeli! Standardna ameriška prehrana je sestavljena tako, da 25 odstotkov vseh kalorij dobijo iz živalskih izdelkov in 60 odstotkov iz visoko procesirane rastlinske hrane, ravno takšna prehrana pa je najpogostejši vzrok smrti in skoraj izključni povzročitelj najhujših nenalezljivih bolezni.

Američani še vedno verjamejo, da uživajo zdravo hrano in se čudijo, zakaj so predebeli in zakaj zbolevajo. Posledično rešitve za svoje težave ne iščejo tam, kjer so nastale (hrana), ampak v zdravniških ordinacijah, kjer za odpravljanje simptomov uporabljajo nevarne kemikalije. Zdravljenje je v ZDA tretji najpogostejši vzrok smrti, najbrž pa je podobno v vseh razvitih državah. Zaradi izjemne indoktrinacije prehranske industrije, ki se intenzivno izvaja že desetletja v vrtcih, šolah (tudi zdravstvenih šolah), državnih ustanovah in zaradi prehrane, ki se z državno prisilo izvaja v vseh javnih kuhinjah (vrtci, šole, bolnišnice ...), so dosegli, da Američani in drugi še vedno verjamejo, da je mleko nepogrešljivo za kosti, meso najboljši vir beljakovin, da je ocvrt krompir najboljša zelenjava in da je kokakola najboljša pijača. Še vedno nasedajo nalepkam: manj maščobe, lahko, malo ogljikovih hidratov, manj sladkorja ipd. V deželi z največjim številom shujševalnih diet, z največjim številom knjig o hrani, z največjim farmacevtsko medicinskim sistemom je največ debelih in največ bolnih. Pri nas je že, ali pa bo kmalu, situacija popolnoma enaka.

Matematika zdravega prehranjevanja

Pravzaprav je vpliv hrane na zdravje preprosto izraziti oziroma pojasniti z matematično formulo:

Z = H/K, kjer je Z zdravje (prispevek hrane k zdravju, zdravilnost), H hranilnost (vsebnost hranil in vlaknin v enoti hrane) in K kalorije (količina kalorij v enoti hrane). Čim več hranil vsebuje hrana in na enoto ustvari manj kalorij, bolj (več) prispeva k našemu zdravju. Npr. veliko krompirja vsebuje veliko hranil in ustvari malo kalorij: meso vsebuje manj hranil kot krompir in da več kalorij; sladkana pijača skoraj ne vsebuje hranil in da veliko kalorij. Iz formule izhaja, da je zdravilnost (prispevek k zdravju) krompirja večja od zdravilnosti mesa, ta pa ima večjo zdravilnost od sladkane pijače. Nasprotno od zdravilnosti je škodljivost: čim nižja je vrednost Z, hrana je bolj škodljiva: npr. alkohol ne vsebuje hranil in je vrednost H nič, kalorij da veliko, vendar nič deljeno s katerokoli številko da rezultat nič. S to formulo poudarimo pomen mikrohranil (vitamini, minerali) in številnih drugih snovi (encimi, antioksidanti ipd), vlaknin in vode, ki so ključne za pravilno delovanje imunskega sistema in doseganje odličnega zdravja, ne dajo pa nič kalorij. Naj spomnim: vir kalorij so tako imenovana makrohranila: ogljikovi hidrati (sladkorji oz. škrob), beljakovine in maščobe. Če jemo hrano, ki nam zagotovi veliko kalorij in vsebuje malo mikrohranil in drugih nujnih snovi, ne moremo pričakovati dobrega zdravja in dolgega življenja.

Seveda moramo za ohranitev zdravja zaužiti zadostno količino kalorij, a formula nas opozarja, naj zaužijemo veliko hrane, ki daje malo kalorij. Tako bomo siti, dobili bomo veliko mineralov, vitaminov, encimov, vlaknin ... odvajali bomo redno in z lahkoto ter se ne bomo redili. Število kalorij lahko opredelimo kot konstanto (npr. 2000 kalorij na dan za odraslega moškega), potem pa izbiramo hrano, ki jo lahko pojemo v čim večjih količinah, vendar ne sme proizvesti več kot 2000 kalorij. Zdaj bo vsak razumel, da Z ima najvišjo vrednost pri celovitih, nepredelanih rastlinskih živilih oziroma, da ravno ta živila največ in najbolj prispevajo k našemu zdravju. Temeljni nauk te prehranske matematike je: jejte veliko različne zelenjave, z zadostno količino škrobne hrane in omejeno količino stročnic, da zadostite svojim potrebam po kalorijah brez dodatnih maščob ter soli. Tako boste zaužili vse, kar potrebujete za odlično zdravje. To je hkrati formula za hujšanje. Čim več zaužijemo hranil z visoko stopnjo hranilnosti, ki na enoto dajo manj kalorij, manj bomo debeli, bolj bomo siti in zdravi.

Kakšno hrano bomo v prihodnosti jedli, ne bo odvisno le od naše izbire. Podnebne spremembe, poplave, suše, požari zmanjšujejo količino hrane. S tem se povečuje moje upanje, da bomo ponovno premislili o svojih prehranskih navadah. Morda nas bodo naravne katastrofe prisilile, da bomo začeli odgovorneje premišljevati vsaj o zdravju naših otrok in naših vnukov.

Lekcija iz preteklosti

Med prvo svetovno vojno so britanske sile blokirale vse morske povezave, zaradi česar je 400.000 Nemcev umrlo zaradi podhranjenosti. Kljub temu, da je bila Danska nevtralna, je posledice blokade čutila skoraj enako kot Nemčija, vendar Danci zaradi podhranjenosti niso umirali. Zahvaliti se morajo zdravniku in strokovnjaku za prehrano dr. Mikkelu Hindhedeju, ki je bil tudi svetovalec danske vlade. Njegova priporočila so sprejeli mnogi Danci in so namesto mesa jedli veliko škrobne hrane in zelenjave. Ideja je bila preprosta: namesto da bi z žiti in zelenjavo hranili živali, so hranili ljudi. Zaradi lakote so v Nemčiji umirali ljudje, na Danskem pa živali. Radikalno so zmanjšali število živali, živalski izdelki so postali zelo dragi, da so si jih lahko privoščili le nekateri in to poredkoma. V letih najhujše blokade 1917 in 1918 se je stopnja umrljivosti na Danskem znižala za 34 odstotkov. Dr. Hindhede je bil sam presenečen nad podatki. Po vojni je zapisal: "Od leta 1885, ko sem začel poskuse z vnosom manj beljakovin v prehrani (večinoma vegetarijanski), sem bil prepričan, da je boljše zdravje posledica tega načina življenja. Rezultat obsežnih raziskav je moje prepričanje, da je prehrana z mesnimi izdelki najpogostejši vzrok bolezni. (...) Človek lahko ohrani polno moč za eno leto ali več na hrani iz krompirja in maščob ter za pol leta ali več na prehrani z ječmenom in maščobami."

Pomembna znižanja umrljivosti in bolezni zaradi pomanjkanja hrane, predvsem živalske, so zaznali tudi v drugih državah po vojni, tudi drugi svetovni vojni, vendar s pomembno razliko: v drugih državah Evrope so bili ljudje lačni, na Danskem pa ne.

Lekcija za prihodnost

Približno 40 odstotkov svetovnih pridelkov koruze in soje pojedo živali. Pretvorba energije iz rastlin v energijo iz mesa je potratna: približno 7 kilogramov zdravih žit porabimo za proizvodnjo 1 kilograma govedine, 4 kilograme za kilogram svinjskega mesa ali 2 kilograma za kilogram piščančjega mesa. Če bi na površinah, namenjenih za proizvodnjo krme in mesa gojili rastline, bi svoje prehranske vire povečali za 17-krat: nahranili bi lahko ves planet in lakota bi izginila. Ob tem bi se stopnja globalnega segrevanja upočasnila, saj zdaj več kot 50 odstotkov izpustov toplogrednih plinov ustvari živinoreja.

S spremembo prehranjevanja bi bistveno zmanjšali stroške zdravljenja in izostankov zaradi bolezni. Najpogostejše bolezni, ki so posledica nezdravega prehranjevanja (diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja, rak dojk, prostate in debelega črevesa, visok krvni tlak, odpoved ledvic, osteoporoza, artritis) bi bile zelo redke, nekaterih pa sploh ne bi bilo.

Še lahko izbiramo

Tisti, ki še vedno vztrajajo, da je uživanje živalskih izdelkov naravno, nujno in nenadomestljivo in želijo prehranske navade ohraniti za vsako ceno, izbirajo pogubno pot. Ali bi bili raje siti in zdravi ob zelenjavi ali lačni in bolni ob živalskih in visoko predelanih rastlinskih izdelkih. Bi raje pomagali rešiti planet ali raje prispevamo k njegovemu in svojemu uničenju. Ali lahko priznamo, da zdaj obstajajo narodi, ki jedo pretežno rastlinsko hrano in živijo bolj zdravo in dlje brez bolezni, ki pustošijo po razvitih državah. Ali imamo dovolj pameti, da začnemo upoštevati dognanja neodvisne znanosti ali bomo še vedno žrtev indoktrinacije prehranske industrije, ki na račun našega zdravja ustvarja velikanske dobičke. Ali imamo dovolj modrosti, da se učimo iz zgodovine in dovolj moči, da se odpovemo trenutnim, umetno ustvarjenim in kratkoročnim užitkom zaradi dolgoročnih užitkov v zdravem telesu in v zdravem okolju.

Ivan Soče

Dr. Hindhede je na podlagi raziskav ugotovil, da je prehrana z mesnimi izdelki najpogostejši vzrok bolezni. V prvi svetovni vojni je kot svetovalec vlade preprečil lakoto na Danskem.

Še vedno verjamemo, da je mleko nepogrešljivo za kosti in meso najboljši vir beljakovin.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss