7DNI - torek, 14. avgust 2012
Objavimo seznam neplačnikov socialnih prispevkov
"Zakon o uravnoteženju javnih financ je drastično posegel v ekonomsko-socialni položaj prebivalcev Slovenije. Treba je ukrepati, da ne bo še več revščine," pravi sindikalist Goran Lukić
Goran Lukić pravi, da je zaželena takojšnja implementacija ukrepov, ki bodo vzpostavili učinkovito podporno okolje za projekte socialnega podjetništva, za kar se namenja tudi evropski denar.
"Poleg osemodstotnega znižanja plač javnih uslužbencev je zakon ukinil subvencije za mlade družine, znižal starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno odsotnost z dela na 90 odstotkov osnove, do konca leta 2014 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka pri 260 evrih, znižal oziroma ukinil letni dodatek ob pokojnini, znižal pokojnino nekaj več kot 26 tisoč upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna, če naštejemo samo nekaj ukrepov," našteje Goran Lukić, ki je pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) svetovalec za socialno področje, trg dela in migracije. "Kako drastični so ti ukrepi, lahko vidimo pri osnovnem znesku minimalnega dohodka. Pred dobrimi tremi leti je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predstavilo izračun minimalnih življenjskih stroškov za eno odraslo osebo, ki je pokazal znesek 562,07 evra. Izhajajoč iz tega je dokument predlagal določitev trajne denarne socialne pomoči v višini 562,07 evra in začasne denarne socialne pomoči v višini 385,08 evra. Do konca leta 2014 pa bomo imeli denarne socialne pomoči v "zabetonirani" višini 260 evrov, četudi je prejemnikov teh pomoči vse več in cene osnovnih življenjskih potrebščin niso zamrznjene. Hkrati imamo podatke o naraščajočem številu stečajev podjetij, saj je bilo lani sproženih 675 stečajnih postopkov ali skoraj trikrat več kot leta 2009. Število registriranih brezposelnih se je v zadnjih štirih letih podvojilo, na blizu 107 tisoč prejšnji mesec. Najbolj se povečuje število brezposelnih, starih nad 50 let, in tistih z najmanj univerzitetno izobrazbo," Lukić postreže s podatki.
Reševati dolgotrajno
brezposelnost
Zatečeno stanje pa bi lahko izboljšali. "Nujno bi bilo čimprej zvišati znesek minimalnega osebnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, katere znesek ne omogoča dostojnega preživetja. Prejemnikom denarne socialne pomoči oziroma denarnih nadomestil bi se morala omogočiti finančna pomoč ob vključevanju v dodatno usposabljanje oziroma vključevanje v formalno izobraževanje, saj bi tako razreševali problem dolgotrajne brezposelnosti, ki posledično povzroča socialno izključenost. Država mora čimprej določiti prioritetna področja v novi uredbi o evropskem socialnem skladu, v okviru katerega je določeno, da se bo vsaj petina sredstev sklada namenila spodbujanju socialnega vključevanja in boja proti revščini. Na področju stanovanjske politike bi veljalo realizirati sklad prehodnih najemnih stanovanj. Za stanovanjske novogradnje, ki se gradijo na občinskem ozemlju, pa bi se lahko uvedla obveznost, da morajo imeti obvezni delež stanovanj z neprofitno najemnino.
Pri zagonu gospodarstva je treba izdatno pospešiti črpanje kohezijskih sredstev - predvsem iz naslova razvoja okoljske in prometne infrastrukture, ki ima močan multiplikacijski učinek. Slovenija je za izvajanje kohezijske politike v drugi finančni perspektivi (2007-2013) pridobila 4,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev, a je do konca lanskega leta izkoristila zgolj 31,4 odstotka dodeljenih sredstev, največ na področju krepitve razvoja regionalnih potencialov. Najmanj sredstev se je črpalo iz naslova železniške infrastrukture, in sicer le 4 odstotke od predvidenih 449,5 milijona evrov. Likvidnostne težave upravičencev in izvajalcev, težave pri javnih naročilih in pripravi projektne in investicijske dokumentacije ipd., vse to je črpanje evropskih sredstev upočasnilo, zato je malo verjetno, da bodo uspešno izčrpana do konca leta 2015. Hkrati se je treba čim bolj aktivno vključiti v pripravo in izvedbo nove finančne sheme 2014-2020," opozarja sogovornik.
Problem neplačnikov
prispevkov, davčnih utaj ...
Goran Lukić je prepričan, da bi bilo treba uveljaviti princip verižne oziroma solidarne odgovornosti podjetij v podizvajalskih verigah. Konkreten nacionalni primer tega je Norveška, kjer je predlani začel veljati zakon, ki uveljavlja skupno odgovornost delodajalcev za plačilo plač. Kazni za delodajalce, ki pri nas ne spoštujejo delovne in socialne zakonodaje, bi bilo treba zaostriti. V Avstriji je parlament marca lani sprejel zakon, v katerem so določene visoke denarne sankcije v primeru, da delodajalec ne izplačuje ustreznih plač, v Sloveniji pa je najnižja kazen v primeru nespoštovanja določil glede izplačevanja plač 750 evrov (v primeru manjšega delodajalca zgolj 200 evrov). "Uvesti bi kazalo progresivni davek na prazna stanovanja, s katerim bi financirali povečanje obsega najemnega stanovanjskega sklada. Javno je treba objaviti seznam neplačnikov socialnih prispevkov. Po zadnjih podatkih je znesek neporavnanih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno vrednost konec junija letos znašal 469,1 milijona evrov. Javna objava seznama neplačnikov bi pomenila velik korak k izboljšanju poslovne kulture v Sloveniji, ter bi delovala tudi preventivno. Treba je povečati regulacijo postopka ustanovitve podjetij, saj so zaradi "odprave administrativnih ovir" postali vzvod za proizvodnjo slamnatih podjetij in davčnih utaj, kjer naj bi bilo po mnenju davčnih strokovnjakov samo zaradi slamnatih podjetij v posameznih letih od 200 do 250 milijonov evrov davčnih utaj," našteva Lukić.
Kot odziv na povečane zahteve delodajalcev glede delovnih izkušenj in z namenom zmanjševanja socialnih stisk mladih, ki opravljajo neplačana ali podplačana pripravništva, je primeren ukrep vzpostavitev nacionalne sheme plačanega pripravništva v skladu z Evropsko listino o pripravništvih. "Listina med drugim opredeljuje dostojno plačilo za opravljeno delo, vključno s plačilom za nadure. Dohodki pripravnikov bi morali biti regulirani. Pri tem je treba upoštevati letošnje sporočilo Evropskega sveta, da je treba v sodelovanju s socialnimi partnerji znatno povečati število pripravništev in usposabljanj, da predstavljajo realne možnosti za mlade. Kot odziv na visoko brezposelnost med mladimi predlagamo implementacijo Evropske garancije za mlade z naslednjimi cilji: vsaki mladi brezposelni osebi najkasneje v štirih mesecih zagotoviti službo, pripravništvo, nadaljnje izobraževanje ali službo kombinirano z izobraževanjem; mladim zagotoviti dohodek, ki jim bo omogočal finančno neodvisnost; kot mehanizem spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve, je treba pospešeno črpati sredstva iz evropskih strukturnih skladov za projekte, ki bodo spodbujali ustvarjanje dostojnih zaposlitvenih možnosti mladih," sklene sindikalist.
Damijan Toplak
"Nujno bi bilo čimprej zvišati znesek minimalnega osebnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči."