7DNI - torek, 14. avgust 2012
Tema tedna VEN S KADILCI!
Omejitev kadilskih navad znova na preizkušnji
V Sloveniji je bil najvišji odstotek kadilcev tobaka med polnoletnimi državljani konec 70. let prejšnjega stoletja in je znašal okoli 35 odstotkov, pomemben upad smo zabeležili v letih 1988-1994, po tem obdobju pa se odstotek kadilcev ves čas giblje okrog četrtine. Tobačni industriji so mladostniki še posebno pomembna cilja skupina. In kakšni so zdravstveni in ekonomski učinki zadnjih večjih sprememb protikadilske zakonodaje izpred petih let?
Nova zakonodaja naj bi bila najbolj prizadela manjše gostinske lokale in tiste, ki niso imeli gostinskega vrta. Nekateri gostinci so se novi zakonodaji prilagodili.
Uporaba tobaka ima hude negativne posledice, kajenje velja za najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti v svetu in tudi v Sloveniji. Rabi tobaka pripisujemo 19 odstotkov smrti pri Slovencih, starih 30 let ter vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini med 45 in 59 let, svari zdravstvena stroka, a vendarle se zdi, da ljudje takšna in podobna opozorila še vedno premalo upoštevajo. Zgovorni so tudi podatki pristojnih institucij: kadi približno četrtina prebivalcev Slovenije, starejših od 15 let, vsaj enkrat na teden pa tudi 19 odstotkov 15-letnikov. In če je bilo prvi dve leti po uvedbi zadnjih sprememb zakonodaje zaznati občuten upad deleža kadilcev, naj bi se število kadilcev v zadnjem obdobju spet povečevalo. Presenetljivo? Malo že, še posebno zaradi tega, ker smo se projekta omejevanja uporabe tobaka v zadnjih letih lotili z ostrimi ukrepi. V Sloveniji smo sicer že v 90. letih sprejeli zakonodajo za nadzor nad tobakom, enega ključnih premikov, predvsem v dojemanju škodljivosti izpostavljenosti tobačnemu dimu, pa smo dosegli leta 2007, ko smo se pridružili desetim državam EU, kjer so že imeli uzakonjeno popolno prepoved kajenja v vseh zaprtih in javnih prostorih. In če je bilo pred uvedbo zakona cigaretnemu dimu izpostavljenih okoli 60 odstotkov ljudi, jih je zdaj le še 10 odstotkov. "Po uveljavitvi protikadilskega zakona se je v Sloveniji zmanjšala izpostavljenost prebivalcev tobačnemu dimu tako v javnih kot tudi v stanovanjskih prostorih, kar je nesporno prispevalo k zdravju tistih, ki so bili prej proti svoji volji izpostavljeni tobačnemu dimu," menijo na ministrstvu za zdravje. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal se je tudi povprečni čas izpostavljenosti. V primerjavi z drugimi članicami EU sodimo med države z najnižjim deležem pojavljanja kajenja v restavracijah, barih in na delovnem mestu.
Mladi ciljna skupina tobačne industrije
Pri nas se deleži kadilcev razlikujejo po spolu in med skupinami z različnimi stopnjami izobrazbe. Med polnoletnimi prebivalci kadi pomembno večji delež moških kot žensk (okoli 28 odstotkov moških, blizu 22 odstotkov žensk). Od tistih, ki so stari 20 let in več, je največ kadilcev z nižjo in srednje poklicno izobrazbo, med zaposlenimi in brezposelnimi pa se deleži kadilcev, in to pri obeh spolih, ne razlikujejo pomembno, razen tega, da je med moškimi višji odstotek kadilcev brezposelnih. Še bolj natančni podatki, ki bodo pokazali realnejšo sliko o številu kadilcev, naj bi bili objavljeni konec letošnjega leta na podlagi Ankete o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog, ki jo trenutno izvajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Stare raziskave pa nam kažejo, da je bil najvišji odstotek kadilcev tobaka med polnoletnimi državljani zabeležen konec 70. let in je znašal 35,5 odstotka, pri čemer pomemben upad beležimo v letih 1988-1994, po tem obdobju pa se odstotek kadilcev ves čas giblje okrog četrtine. "Še posebno nas skrbi, da je vedno več tobačnih izdelkov prilagojenih okusu žensk. Po tobačnih izdelkih vedno bolj segajo mlada dekleta." Med leti 2006 do 2010 smo v Sloveniji pri mladostnikih, starih med 11 in 15 let, zabeležili zvišanje deleža rednih kadilcev ter znižanje deleža 15-letnikov, ki so začeli kaditi zelo zgodaj (v starosti 13 let ali manj). Se je pa redno kajenje v tem času zvišalo predvsem pri 15-letnih dekletih. Če je leta 2006 redno kadilo okoli 16 odstotkov deklet te starosti, jih je bilo štiri leta pozneje skoraj 19 odstotkov. Dejstvo je torej, da so prav mladostniki pomembna potrošniška skupina za tobačno industrijo. Preprečitvi vpliva tobačnih podjetij, ki delujejo zelo izdelano, načrtno, dobro financirano in pogosto neopazno, je bil letos posvečen tudi svetovni dan brez tobaka.
"Cilji ukrepov za zmanjšanje rabe tobaka in s tem bolezni in smrti, povezanih s tobakom, so v nasprotju s cilji tobačne industrije, ki želi čim bolj povečati svojo prodajo in dobiček," je dejala Helena Koprivnikar z IVZ in dodala, da so mladostniki za tobačno industrijo še posebno pomembna ciljna skupina, saj se kadilske navade praviloma vzpostavljajo prav v obdobju adolescence, to je do 19. leta starosti. Odrasli redni kadilci so kar v 80 oziroma 90 odstotkih začeli kaditi, razvili kadilske navade in zasvojenost do konca adolescence."
Kolikšni so ekonomski učinki?
Poleg zdravstvenih pa so pomembni tudi ekonomski učinki, ki so jih prinesle zadnje spremembe na področju omejevanja kajenja. Poleg tega, da že zadnjih pet let cigarete ni več mogoče prižgati v gostinskih lokalih, velja tudi prepoved prodaje tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let. Zdravstveni inšpektorji, ki bdijo nad izvajanjem protikadilskega zakona, največ pregledov opravijo prav v gostinstvu in turizmu; sledijo pregledi v vrtcih, šolah in drugih izobraževalnih ustanovah, zdravstvu ter v trgovini. V zadnjih letih so izrekli več kot 2400 glob (opravili pa 49 tisoč pregledov), na račun katerih se je v državni proračun steklo približno 1,4 milijona evrov. V Turistično-gospodarski zbornici zatrjujejo, da na račun protikadilskega zakona od leta 2008 beležijo vsaj 20 odstotkov manj prihodkov, od tega da se še niso pobrali. Še posebno je prizadeta igralniška dejavnost, pri čemer so sosednje države omilile tovrstne prepovedi za igralnice, ko so spoznale, kako pogubne posledice imajo lahko za panogo. "Zelo težko je delati korektne analize, se je pa v petih letih pokazalo, da zakon ni bil napisan najbolj življenjsko: veliko gostincev se ga je izogibalo," pravi predsednik sekcije gostincev pri OZS Matjaž Mate. Nekateri so se prilagodili, najbolj pa je ogrozil majhne lokale in tiste, ki niso imeli gostinskega vrta. "Slednji so bili obsojeni na propad, saj niso imeli alternative." V sekciji trenutno niso proti obstoječemu zakonu, želijo pa si, da bi se uredila definicija odprtega prostora, s čimer imajo njihovi člani težave, in da bi si lahko gost v kadilnico sam prinesel pijačo, kot je urejeno v Italiji in še v nekaterih drugih državah. "V teh kriznih časih gostu ne moreš prepovedati, da si pijačo nese v kadilnico, ker ga tako lahko izgubiš. Če ga ulovijo, pa plačaš kazen. Če uresničuješ popolno prepoved kajenja, spet izgubiš gosta. To pa ni le problem majhnih gostincev, temveč tudi hotelov, kjer gost plača za sobo 300 ali 400 evrov, kaditi mora pa zunaj ali v stekleni škatli. Zato tudi hoteli izigravajo zakon, saj ne morejo drugače."
Delavci v gostinstvu
bolj zdravi?
"Protikadilski zakon je izjemno slabo vplival na naše poslovanje," potoži lastnica lokala iz Šmarja pri Jelšah, Silva Ferleš, in doda, da se jim je promet zmanjšal skoraj za polovico. "K nam so hodili predvsem delavci, ki so zjutraj ob kavi pokadili cigareto ali dve. Prihajali so v večjih skupinah, s kadilskim zakonom pa so se tem navadam odpovedali," potoži. Manj gostov je tudi poleti, ko se kadilci lahko zadržujejo na terasi: "Ko se gost odvadi obiskovanja lokalov, se redko vrne. Poleti je sicer nekoliko več gostov, a še zdaleč ne toliko kot pred letom 2007." Ima pa kadilski zakon tudi pozitivne posledice za delavce v gostinstvu. "Za zdravje je gotovo bolje, da nam ni treba delati v zakajenih prostorih. A kaj to pomaga, če je gostov manj?" se sprašuje Ferleševa in doda, da so pozimi natakarji in natakarice bolj izpostavljeni prehladu in drugim boleznim. "Pozimi je kar nekaj gostov, ki zaradi cigarete sedijo na terasi. Če se ne oblečeš primerno, ko jim strežeš, pa lahko hitro stakneš prehlad."
"Protikadilski zakon je bil za nas vsekakor udarec," razlaga lastnik manjšega gostinskega lokala iz okolice Ljubljane, ki ne želi biti imenovan. Pravi, da je bila pred petimi leti velika napaka, da jim niso dovolili, da bi se sami odločili, ali omejijo kajenje v lokalih ali ne. "Samo na račun zakona nam je promet upadel za 20 do 30 odstotkov. In potem še tisti, ki so zakon uvajali, trdijo, da je promet porasel. Pa kaj še! Naj mi predložijo poglobljene analize, ker to prav gotovo ne drži." Priznava, da so gostinci ob tihi asistenci Obrtne zbornice Slovenije šli v boj proti protikadilskemu zakonu slabo pripravljeni. "Ni bilo analiz o ekonomskih in zdravstvenih učinkih. Mislim, da bi bil zdaj čas za to." Motita ga "iznakaženje" in zimska "idila" gostinskih vrtov: "Me pa zanima, ali je to estetsko in tudi bolj zdravo za ljudi."
"Zaskrbljenost se je v prvih dveh letih izkazala za neutemeljeno. Uradni in javno dostopni podatki so pokazali, da se mesečno gibanje prihodkov v prvem letu glede na leto prej ni bistveno spremenilo." Po podatkih Ajpesa se je po uveljavitvi protikadilske zakonodaje zaprlo več gostinskih enot kot prej, vendar je številka ostala približno takšna kot v letih 2005-2006. V letu 2008 pa so se v primerjavi z letom 2007 povečali prihodki in število lokalov v dejavnosti restavracij, gostiln, okrepčevalnic, slaščičarn in kavarn. "Pri zapiranju manjših lokalov pa ne moremo z gotovostjo trditi, da je bilo samo posledica zakona, ampak je lahko vplivala tudi uvedba evra. Pozneje pa še začetek gospodarske krize," gostincem odgovarjajo na ministrstvu za zdravje.
V prihodnje
še več ukrepov
V bližnji prihodnosti naj bi se obetale nove spremembe zakonodaje, saj jo mora Slovenija do leta 2014 uskladiti z evropsko direktivo. Trenutno poteka formalna medsektorska posvetovanja na ravni EU v zvezi s predlogi spremembe direktive. Javnosti bodo sprejete opcije, pri katerih gre za politične odločitve, dostopne predvidoma konec leta 2012. Med novimi ukrepi se omenja nadaljnje dviganje cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, slikovna in večja opozorila na škatlicah tobačnih izdelkov in drugi načini zmanjšanja privlačnosti tobačnih izdelkov, vključno s prepovedjo dodajanja okusov ter zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov.
Brezplačna pomoč kadilcem
Za uspešno opustitev kajenja so v Sloveniji kadilcem na voljo različne vrste brezplačne pomoči. Državljani lahko izberejo tisto vrsto pomoči, ki mu ustreza: od svetovanja pri osebnem zdravniku in delavnic za opuščanje kajenja do brezplačnega svetovalnega telefona za pomoč pri opuščanju kajenja 0802777, ki je natisnjen na vsaki škatlici tobačnega izdelka. Od leta 2010 svetovanje po telefonu vključuje proaktivno svetovanje, kar pomeni, da svetovalci večkrat sami pokličejo tiste kadilce, ki so še posebej motivirani za opustitev kajenja oziroma potrebujejo podporo pri vzdrževanju abstinence tudi izven uradnega delovnega časa, ki poteka ob delavnikih med 17. in 20. uro.
Laura Štraser
Napovedujejo še ostrejše ukrepe, tudi nadaljnje podražitve tobačnih izdelkov
Kako preprečiti vpliv tobačnih podjetij, ki delujejo zelo prefinjeno in so dobro financirana?
Kako preprečiti vpliv tobačnih podjetij, ki delujejo zelo prefinjeno in so dobro financirana?