7DNI - sreda, 8. avgust 2012
Prazna živila
Še tako majhen košček zemlje pride zelo prav.
Profesionalna deformacija novinarja je, da v vsakem trenutku, na vsakem koraku vidi potencialno zgodbo, primerno za objavo, njegova sveta dolžnost pa je skrbno preverjanje informacij. V lokalu me je pritegnil pogovor za sosednjim omizjem. Nekdo je razpredal, da bo dolgost našega življenja v bližnji prihodnosti obvladal rak in da je današnjim otrokom usojeno, da bo za to boleznijo podlegel vsak drugi do petdesetega leta. Ob misli na svoje vnučke sem za trenutek preslišala nadaljevanje. Medtem so temo že zamenjali: govorili so o Rudolfu Steinerju, antropozofu, ki naj bi bil po prvi svetovni vojni Nemčijo rešil lakote, ker je pokazal na drugačno kmetovanje od gojenja monokultur.
Na lanskem strokovnem srečanju sekcije za preventivno medicino so v boju proti raku nanizali točke primarne preventive: ta se začne pri prehrani, nadaljuje s telesno dejavnostjo, z obvladovanjem kajenja in čezmernega pitja alkohola; pomembno se je varovati izpostavljenosti neionizirajočemu sevanju ter skrbeti za zdravljenje okužb, povezanih z rakom. Leta 2008 je imelo diagnozo raka 60 odstotkov moških in 57 odstotkov žensk nad 65 letom. Pojavnost raka strmo narašča in v petnajstih letih naj bi se podvojila, so izračuni po Slori, registru raka za Slovenijo.
Steiner, veliki mistik in začetnik znanosti o ljudski modrosti in s tem povezanimi medicino, poljedelstvom, gibanjem telesa in šolstvom, danes še vedno velja za enega najpomembnejših povezovalcev uradne in duhovne znanosti. Leta 1921, štiri leta pred svojo smrtjo, je na tečaju poljedelstva za velike kmetovalce v Nemčiji povedal: "Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna. Polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla." Danes, 90 let po tej izjavi, se naša država, ki seveda sledi evropskim direktivam, lahko pohvali z uredbami in s predpisi ter z uradnim nadzorom krme in živil. Imamo predpise za higieno živil na tržišču, mikrobiološka merila, ki preprečujejo kontaminacijo z mikroorganizmi, zakonodajo glede ostankov pesticidov v hrani, odobrene in neodobrene aditive, specifikacijo mejnih vrednosti radioaktivne onesnaženosti živil, direktive glede obsevanja živil z ionizirajočim sevanjem ter obogatitve živil z vitamini in minerali, zahtevo po označevanju gensko spremenjenih organizmov itn.
Koliko pa je v tem trenutku vredna človekova svobodna izbira? Recimo med kupovanjem napihnjenih in praznih pridelkov ter med domačim sadjem in zelenjavo, pridelanima po biološko-dinamičnem načinu kmetovanja, kakor ga je domislil Steiner? Še vedno je vse preveč vrtov nastlanih z okrasnimi rastlinami, namesto da bi na njih gojili zdravju prijazne pridelke, medtem ko drugi, v zavedanju, kaj za človekovo zdravje pomeni živa hrana, to prideluje kar na balkonu. Še tako majhen košček zemlje pride prav.
Eva Senčar