7DNI - sreda, 11. julij 2012
Pariško pismo
Alkoholna samoregulacija
Nasmejani mladi obrazi, ki se zabavajo in veliko alkoholnih pijač. Nekaj kasneje odhod domov in avtomobilski ključi v roki. Vedela sem, kaj se bo zgodilo, in obrnila sem se stran. Še pred časom, ko se mi ni niti sanjalo, da bo Francija nekoč moj drugi dom, sem na enem izmed spletnih video kanalov zasledila posnetek o tem, kaj se lahko zgodi, ko opiti sedemo za volan. Šlo je za del kampanje, s katero je francosko ministrstvo za promet poskušalo omejiti porast vožnje v alkoholiziranem stanju, ki zakrivi več kot četrtino vseh smrtnih nesreč v državi. Posnetek je zelo nazoren in vključuje tudi grozljivih nekaj minut, ki jih ponesrečenci doživljajo, med tem ko čakajo na reševalce. Pri tem ne skopari z bližnjimi posnetki polomljenih udov, razbitih glav, poškodovanih obrazov. Ni potrebno imeti pretirane domišljije, da začutiš bolečino tega trenutka in vesela sem bila, da sem se ji tokrat lahko izognila. Ozrla sem se po drugih obrazih, pretežno turistov, ki so posnetek spremljali prvič. Bil je konec večera, zabava v klubu se je zaključevala in gostje so se počasi, prijetno dobre volje, odpravljali domov. Ko je njihov pogled ujel prizor na velikem LCDzaslonu, so obstali. Lahko si jih bral kot odprto knjigo. Groza se je širila po njihovih venah in po njihovih glavah se je podilo nešteto misli, med njimi najpomembnejša: "Sem tudi jaz spil preveč za vožnjo?"
Od prvega julija je odgovor na to vprašanje nekaj lažji. V veljavo je namreč stopil zakon, sprejet še pod okriljem prejšnjega predsednika države Nicolasa Sarkozyja, ki nalaga, da mora vsak voznik motornega vozila v njem obvezno in zmeraj imeti dve napravi za preverjanje prisotnosti alkohola. Ideja je, da bi tako lahko vsak na licu mesta preveril svojo sposobnost za vožnjo, s čimer bi se zmanjšalo število nesreč zaradi alkohola. Zakon velja enakovredno tudi za vse turiste, ki prihajajo v Francijo, časa za nabavo alkotesta pa je štiri mesece - med drugim zato, ker je potrebno ustvariti dovolj zalog, da pokrijejo povpraševanje. Sarkozy je uredbo upravičil z možnostjo zmanjšana števila žrtev prometnih nesreč za 500 letno, a državljani kljub temu niso navdušeni. Menijo, da jih država sili v neumno zapravljanje denarja, na račun katerega bosta imela korist samo proizvajalca tovrstnih naprav, ki sta v državi zgolj dva. Oba sta namreč močno lobirala za sprejetje zakona in to je še en razlog več, zakaj je novost med vozniki izredno nepriljubljena, seveda ob dejstvu, da ni še nihče dokazal, da tovrsten zakon deluje tudi v praksi, saj ga Francija uvaja kot prva država na svetu. Druga težava se skriva v tem, da tudi če vozniki kupijo zahtevana alkotesta (na voljo sta dve različici - nekoliko dražja, za večkratno uporabo in poceni enkratni alkotest), jih to še ne bo prisililo v uporabo, ko zaužijejo alkoholne pijače, kar je končni cilj države. Celoten zakon tako stoji na nekoliko trhlih tleh in je odvisen predvsem od dobre volje državljanov, ki bodo najverjetneje odšteli tistih nekaj evrov za napravo zgolj zato, da se izognejo morebitnim enajstim evrom kazni, ki bi jih doletela, če je ne bi imeli. Ker po vsakem kosilu preverjati ali je bil tisti kozarček rdečega na koncu preveč ali ne, predrago stane.
Tadeja Škerjanc, Pariz