Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

"Sprejeli bomo poseben zakon, ki bo, med drugim, kmetijska zemljišča zakonsko umestil v kategorijo zemljišč nacionalnega pomena za prehransko varnost RS in s tem postavil osnove za višjo samooskrbo na področju hrane." (Iz koalicijske Pogodbe za Slovenijo 2012-2015.)

Leta 2011 so bile pod takratnim kmetijskim ministrom Židanom sprejete dopolnitve k Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki so prinesle uvedbo plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidalna. Da gre za pomemben instrument trajnostnega prostorskega razvoja, so se strinjali tako kmetijski kot strokovnjaki prostorskega načrtovanja, ki si že prislovično radi skočijo v lase. "Židanov" zakon o kmetijskih zemljiščih potrebuje spremembe, izboljšave, je obveljalo v naslednjih mesecih. Zdaj dodajamo: a ne po skrajšanem postopku in ne brez dialoga s civilno družbo in strokovno javnostjo.

Še ne leto po tem so namreč poslanci SDS, DL, DeSUS in NSi vložili v državni zbor novelo ZKZ, ki odpravlja odškodnine - te so namreč po mnenju poslancev omenjenih štirih strank, ki so novelo predlagali, dušile gospodarstvo, predvsem gradbeništvo, in povečevale stroške gradnje, zavirale so reševanje stanovanjskih vprašanj, širitev kmetij in drugih novogradenj. V SLS so se spomnili, da so partnerji v koalicijsko pogodbo zapisali, da bi odpravili le tiste odškodnine za zemljišča, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo, zato se pod novelo zakona niso podpisali, a je bil tudi njihov "upor" koalicijsko primerno medel. Poslanci so izglasovali odločitev, da se predlagana novela ZKZ obravnava po skrajšanem postopku, kar pomeni, da bo sprejemanje potekalo brez javne razprave. Ignoranca, s katero je koalicija napovedala "odprt lov na kmetijska zemljišča", je dvignila na noge tako nevladne organizacije kot številne strokovnjake. Medtem ko si je ostala Evropa, ki se očitno zaveda, da utegne finančni krizi slediti prehranska, za ohranitev prehranske varnosti zadala ničelno pozidavo kmetijskih zemljišč v naslednjih letih, slovenski oblastniki ukinjajo odškodnine. Da bi poplačali svoje najzvestejše? Je treba pritrditi tistim, ki so prepričani, da gre za "dobropis" podjetniškemu lobiju, ki je omrežil državni zbor? Tistemu lobiju novih "podjetnikov" in špekulantov, ki nimajo nobenega začetnega kapitala in jim celo nizke cene zemljišč v občinskih poslovnih conah onemogočajo "poslovanje". Drugače se tega enostavno ne da razumeti. Pa še z Žerjavovim stalnim rekom "Potrebujemo nekaj zdrave kmečke pameti ..." si ne moreš pomagati.

Zakaj trajnostno

ni zanimivo

Boris Kolar, biolog, kmet, ekolog (ki, mimogrede, v laboratoriju meri tudi smrad) pravi, da mu tokrat smrdi do neba. "Smrdi po lobijih, ki iščejo, kako na hitro obogateti, priti do denarja. Poglejte, Slovenija ima samo okoli 18 odstotkov ravninskega, dolinskega sveta z najboljšimi možnostmi za kmetovanje. Toda tukaj se "srečujejo" tudi mesta, vsa infrastruktura od cest do železnic, kanalizacije, zgradbe; tu je večina prebivalstva, tu so vodotoki, vodni viri; 80 odstotkov ekološkega obrata se zgodi na teh 18 odstotkih. Te neizmerno kratkovidne, pridobitniške, ignorantske poteze vlade preprosto ne razumem. Po drugi strani pa samo poslušajte, kako vse te poslance "skrbi" za prihodnost, kako na ves glas razlagajo, da je potrebno varovati kmetijske površine in kako je treba povečati prehransko samooskrbnost. Ta vlada nima niti najmanjšega občutka za trajnostno delovanje. "Problem" trajnostnega razvoja je v tem, da zahteva razmeroma malo finančnih, energetskih inputov. In prav zaradi tega, ker se malo zasluži v tem prvem koraku, trajnostni razvoj ni zanimiv, ker ne omogoča hitrega bogatenja. Poglejte na avstrijsko stran - od avstrijskega Spielfelda do Murecka teče ob Muri označena, asfaltirana, urejena kolesarska steza, ob njej na desetine vinotočev, na stotine kmetij prodaja svoje pridelke in izdelke, dogaja se ... Kaj pa bi mi z našo Muro? Gradili bi elektrarne. Nam takšna prijazna kolesarska pot ni izziv. Ni nam zanimiva, ker se ne bo kopalo gramoza, ker ne bodo hrumeli stroji in ker se potem obrne premalo denarja. Če se obrne premalo denarja, pa ga premalo "pade" v prave žepe.

In zdaj bodo torej obravnavali novelo po hitrem postopku, ki izključuje javno obravnavo, kar je res vrhunski kriminal. Nas imajo za norca ali kaj? Zelo rad bi vprašal poslance SLS, kako to, da samo "obžalujejo" hiter postopek novele, kako to, da niso ob predlogu skočili do neba? Navsezadnje imajo večino glasov s podeželja. Slovenija bo prodajala kronske dragulje zato, da bo nekaj malih lopovov sitih?!"

Že danes, pravi Boris Kolar, je tako, da v megacentrih kupujemo zelenjavo, ki se tedne prevaža po svetu. "Por ima enak okus kot ohrovt in cvetača, enak okus kot paradižnik; popravljam - paradižnik je brez okusa. Ob tem pa vemo, da znamo vse to pridelati doma in da imamo kvalitetno zemljo. Toda tam, kjer bi morali pridelovati svojo zelenjavo, stojijo trgovine, ki ponujajo špansko zelenjavo, kitajski česen ... Med Mariborom in Bohovo so bila še pred leti prvovrstna polja, zdaj so zabetonirana in nepovratno izgubljena za kmetijstvo. In medtem - kakšno licemerje! - ko nas ropajo za tako sveto dobrino, kot je zemlja, nas imajo obenem še za norca, ko govorijo, kako bi morali biti samooskrbni."

Dr. Dušan Plut:

"Nacionalni samomor"

V obdobju 1991-2009 je Slovenija zaradi pozidave in zaraščanja zmanjšala površino kmetijskih zemljišč v uporabi za 93 tisoč hektarjev, kar pomeni za 17 odstotkov, njivskih površin pa za 71 tisoč hektarjev ali za 29 odstotkov. Podatki Statističnega urada iz leta 2010 bi nas morali strezniti: ob osamosvojitvi leta 1991 smo imeli 1242 kvadratnih metrov njiv in vrtov na prebivalca, leta 2009 samo še 858 in smo na repu Evrope. Okoli leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe Slovenije skoraj 70-odstotna, danes je komaj 50-odstotna. V zadnjih letih izgubljamo 7 hektarjev kmetijskih površin na dan. Da bi dosegli 70-80 odstotno prehransko samooskrbo, bi morali do leta 2030 kmetijska zemljišča povečati za približno tretjino. Takšne so številke, ko se gre koalicija razprodajo kmetijskih površin v imenu "odstranitve ovir za razvoj gospodarstva, predvsem gradbeništva".

Dr. Dušan Plut je prepričan, da je odprava in bistveno zmanjšanje odškodnin za pozidavo kmetijskih zemljišč v popolnem nasprotju s preživetveno strategijo Slovenije, ki bi morala biti usmerjena v povečanje prehranske samooskrbe. "Vemo, da vsak dan izgubimo za eno kmetijo površine, hkrati se nam kulturna krajina zarašča, še posebej na robnih področjih Slovenije, ki so tako ali tako pod pritiskom izseljevanja, ker izginjajo še zadnja nekmetijska delovna mesta. In v tako občutljivem, kriznem obdobju se odločamo za to, da bomo še naprej dovoljevali pozidavo na najboljših kmetijskih zemljiščih - to je pravzaprav nacionalni samomor. Morda zveni patetično, a bom skušal razložiti: Prehranska varnost v svetu se zmanjšuje. Več kot milijarda ljudi je lačnih, nekatere evropske države in predvsem Kitajska že najemajo obsežna zemljišča zunaj svojih meja, tudi v revni Afriki. Zaradi rasti svetovnega prebivalstva se bodo obdelovalne površine nižale pod globalno kritično mejo prehranske varnosti, kar pomeni da bo lahko prišlo do pomanjkanja hrane na svetovnem trgu. Slovenija s svojo majhno geopolitično težo ne bo mogla tekmovati z močnimi državami za hrano izven teritorija svoje države. Zato bi morali povečati območja za pridelavo hrane, ker je to za nas eksistenčna nujnost. Z veliko zaskrbljenostjo spremljam poskuse, kako odpraviti odškodnine za pozidavo kmetijskih zemljišč, ko bi morali razmišljati predvsem o tem, kako čim prej določiti tista, ki nikakor ne bi smela biti pozidana. V zaostrenih svetovnih razmerah glede možnosti uvoza hrane v prihodnje je to resnično skrajno nerazumno ravnanje, ki prihodnjim generacijam ne obeta nič dobrega. Razmišljanje, da je sedanje varovanje kmetijskih zemljišč "napad" na gospodarstvo, pa je že v temelju zgrešeno. Kot da kmetijstvo ni gospodarska panoga. V svetu velja, da vsak odstotek povečanja prehranske varnosti pomeni tisoč novih delovnih mest v kmetijstvu. Do leta 2030 bi morali kmetijske površine povečati za četrtino, delamo pa ravno nasprotno, zaraščajo in pozidavajo se še naprej. Tu vsa logika odpove."

Dragoceno, ko izgine

Urbanizacija in pozidava zemljišč je v Evropi prepoznana kot velik problem, pa četudi je evropsko povprečje samooskrbe veliko višje od slovenskega. Evropska komisija tako financira projekt UrbanSMS, v okviru katerega si obeta pripravo strategij, postopkov in računalniških orodij za učinkovitejše varovanje najboljših tal in kmetijskih zemljišč. Vodilni partner projekta je nemško mesto Stuttgart, partnerska mesta pa Milan, Praga, Bratislava, Dunaj ... in tudi naše Celje. Razvoj informacijskih orodij v projektu vodi Kmetijski inštitut Slovenije. Dr. Borut Vrščaj, vpet v projekt UrbanSMS, občuduje nemški ambiciozni načrt, da bi že leta 2025 dosegli ničelno pozidavo kakovostnih tal. Nemci dopolnjujejo zakonodajo - seveda ne tako neumno kot pri nas - in postopke prostorskega načrtovanja prilagajajo tako, da ti upoštevajo kakovost in površino pozidanih tal, hkrati pa uvajajo mehanizme nadomestil izgube tal. In, mimogrede, pri tem ugotavljajo, da takšno varstvo tal ne zmanjšuje gospodarske uspešnosti, ampak jo povečuje.

Raziskovalci Kmetijskega inštituta Slovenije so v državni zbor poslali poziv, naj ustavi hitenje s predlaganimi ukrepi, ker z njimi "ne bomo rešili gospodarstva, niti stanovanjskih težav ter infrastrukture, bomo pa nepovratno dodatno izgubljali najkakovostnejša ter hkrati za okolje najobčutljivejša zemljišča". Pozvali so tudi k ohranitvi ključnega inštrumenta zakona - odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.

Dr. Borut Vrščaj ne verjame argumentu predlagateljev, da bi ukinjene odškodnine razbremenile gospodarstvo. "Gospodarstvo se lahko razbremeni tudi tako, da imaš že vnaprej pripravljeno informacijo, kje so manj in kje bolj kakovostna zemljišča, torej kje so primerna za gradnjo in nekmetijske dejavnosti in kje je treba tla dosledno zaščititi. Toda problem v Sloveniji je v tem, da imamo zastarele in neustrezne podatke o kakovosti zemljišč, ki hkrati niso lahko dobavljivi in dostopni kljub današnji tehnologiji."

Divjaško

do naravnih virov

Za javni portal o kakovosti tal, za popis in kategorizacijo tal so bila sredstva načrtovana in odobrena, potem pa je vse padlo v vodo, obžaluje dr. Vrščaj. "Pa je šlo za minorna sredstva za nekaj, kar resnično potrebujemo. Prav pred kratkim smo na inštitutu prejeli zanimivo pismo kmeta, ki ima težave zaradi neustreznih evidenc in slabih podatkov. Poslal nam je fotografije, iz katerih je razvidno, da je očitno mogoče zidati na prvovrstnih kmetijskih tleh, na drugi strani pa fotografijo izjemno neprimernega zemljišča, ki po sedanjih podatkih velja za prvo kategorijo kmetijske zemlje. Veliko sem hodil po terenu in videl neznanske nesmisle. V eni od dolenjskih občin nekemu kmetu niso izdali dovoljenja, da si zgradi nadstrešnico za traktor in to na dokaj strmem pobočju, pa takorekoč ob hiši, samo zato, ker je nekdo v evidenci z debelim flomastrom malomarno potegnil črto in je tudi to pobočje "padlo" v kategorijo prvovrstnega kmetijskega zemljišča. In na občini so se kot klop držali tega. Ampak ista občina je želela zgraditi avtobusno postajo na najboljši zemlji sredi doline in v tem primeru kriterij varovanja sploh ni bil pomemben. Ko sem rekel, zakaj ne bi gradnje postaje raje premaknili v bližnji degradiran nižinski gozd, so rekli: "Nismo se spomnili.""

Kdo ve, kam se je izgubila sposobnost nacije, da upravlja s svojimi naravnimi bogastvi, se sprašuje Borut Vrščaj. "Akademik Jože Maček, ki se je ukvarjal tudi z zgodovino odnosa do okolja, je lepo povedal: "Dragoceno je tisto, česar imaš malo." Nismo še spregledali, kaj je resnično dragoceno. Z ukinitvijo inštrumenta odškodnin gre Slovenija v popolnoma drugo smer kot Evropa. V Evropi teče nekaj odmevnih projektov varovanja tal in trajnostne rabe zemljišč, mi pa imamo naravnost divjaški pristop do naravnih virov."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: anonim. (3.7.2012 8:56:11) IP: 193.95.242.59 odškodnine ki se ukinjajo se plačujejo le pri parcelah ki so že zazidljive ne na 100% kmetijskih zemljiščih. tako da je panika ki jo delajo ljudje ki so pred 1 tednom prvič slišali zanjo in sploh ne vedo da se 100% kmetijsko zemljišče ne da pozidati, s odškodnino ali brez nje, nepotrebna. Ta odškodnina je bila čisto "ožemanje" ljudi ki so pokazali voljo graditi na že zazidljivih parcelah. ti ljudje naj bi plačali dodatnih od 4000 do 40.000 eur da bi lahko zidali na že zazidljivih parcelah, ki ne bodo nikoli več kmetijske. tako da, jeseni ko bo odškodina ukinjena oz. človeško zmanjšana bo vse kot je bilo, čista kmetijska zemljišča ne bodo čudežno izginjala kot pravijo holywoodski naslovi člankov. to je dejstvo.

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss