7DNI - sreda, 20. junij 2012
iskanje
Karmična diagnostika države
Spoštovani gospod Marjan, redno berem vašo kolumno v 7 dni (in tudi knjige študiram), pa vas vendarle nekaj silno želim vprašati. Če že lahko gledate v biopolje človeku in tudi živalim, si predstavljam, da lahko pogledate tudi v takšne organizme (saj to je tudi sistem, se mi zdi, kot človekovo ali živalsko telo), kot je država. Če s svojo tezo nisem brcnila v meglo, vas torej vprašam za našo drago Slovenijo. Kaj vse se vidi v njenem biopolju? Kaj delajo in delamo z njo? Kako zdrava ali bolna je in zakaj? Kdo med tistimi, ki smo jim dali (ali so si vzeli) pravico, da z njo upravljajo, so pozitivci in kateri negativci? Zdi se mi pomembno vedeti. V dobro ljudi in naše države.
Petra, Celje
Spoštovana Petra,
sem že čakal, kdaj bo nekdo postavil takšno vprašanje. Dobro ste ugotovili, da je tudi država živ organizem, ki ima svoje biopolje in da bi se s karmično diagnostiko lahko ugotovilo nekatere silnice, ki jih morda niti zgodovinarji ne bodo znali pojasniti še dolgo po tem, ko bo zdajšnja situacija izzvenela. Vse, kar je vidno, torej pojavni svet, je najprej nastal na nevidnih informacijsko-energijskih ravneh kot ideja, zamisel. Seveda te prav tako ustvarjamo ljudje sami in zato nenehno delujemo tudi v nevidnem svetu. Nevidni in pojavni svet nastajata na podlagi razmišljanj in dejanj vseh ljudi, ki živijo, so ali bodo živeli na Zemlji. In tako je življenje posameznika tesno vpeto v družbo, naravo in državo. Ta ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Da bi znal dobro pogledati karmo naroda ali nacionalne države, bi se moral uriti, tako kot sem se izuril za vpogled v energijsko polje človeka, v katerem lahko opazujem valovanje, ki se bo navzven manifestiralo kot bolezen, težava, nesreča ... A kljub temu lahko "vidim". Pustimo posameznike, ki trenutno načelujejo državi, kajti tako lotiti se jih na tem mestu, bi bilo hudo sporno. Bolj pomembno je, da skušamo zaobjeti celoto. Kot bioterapevta me ne zanima, kdo je kriv, nemoralen ali neetičen, pač pa, kaj bi še lahko storili, da nam bo v prihodnje boljše. Trenutno se mi organizem države kaže kot da bi lebdel v vakuumu, ali drugače, podoben je človeku v termalni fazi raka. Tako kot rakaste celice delajo samo za sebe - sebično - in s tem izčrpavajo organizem, ki na koncu umre, tako tudi posamezni ljudje, združbe ali institucije delujejo kot rakaste celice v družbi. To se pri nas dogaja. Imunski sistem države, sodni in policijski sistem, je energijsko izčrpan, zato ne prepozna več posameznih "rakastih celic"; ko pa se te začnejo razmnoževati na določenih mestih, je že prepozno za uničenje. In gospodarstvo? Pogosto slišimo analitike, ko rečejo, da je v krču; in tako je videti tudi na energijski ravni.
Pokaže se mi prispodoba, v kateri uspešni z novimi idejami hodijo po vodi, za noge pa se jih oklepajo neuspešni (utapljajoči se) in vsi, ki nimajo novih idej, ki si ne upajo tvegati in ki pričakujejo pomoč od zunaj; rešijo se lahko le tako, da utapljajočim se ne pustijo, da se jih oklepajo - pa naj pač potonejo!
Politiki na zelo zanimiv način generirajo energijo: z medsebojnim obračunavanjem, samodokazovanjem, ob tem pa so pozabili, da so v službi naroda in ljudi. A tudi z volivci je nekaj hudo narobe: kako lahko volimo politike, ki so v preiskavi ali čakajo na sodne procese, jim je bilo v preteklosti že dokazano kriminalno dejanje, korupcija in podkupljivost ali so bili kako drugače obsojeni? Očitno pristajamo na to, kar so, četudi so močno omadeževani. Oni pa se vsi po vrsti branijo enako: "Obtožba je politični konstrukt," je postala že krilatica. Ko pa smo državljani zgroženi, pa pozabimo, da smo jih mi izbrali; v resnici so naša manifestacija in podaljšana roka. Zdravstveni sistem je videti kot po hudi bitki: po bojišču sanirajo ranjene, odstranjujejo mrtve in so bolj podobni komunalni službi. Ob tem pa kot vojni dobičkar cveti glavni generator, farmacevtska industrija.
Kolo usode se sicer obrača, a zelo počasi; žanjemo, kar smo sejali. Tudi če nismo ničesar sejali, pa smo posejali pasivnost. Danes ni dovolj, da ne delamo slabo, potrebno je delati dobro - v svojo korist delamo tako, da koristimo celemu narodu in planetu. Parlament je kolesje usode, le navidezno je to demokracija, v resnici pa namesto nas o bistvenih zadevah za naše življenje odločajo nestrokovnjaki, nekompetentni in pogosto nesposobni, ki so na pomembnem položaju zaradi pripadnosti določeni grupaciji in njihovim nam neznanim interesom. Za ta položaj niso zreli, enako nezrela pa je tudi naša demokracija. In če grem še dlje, kot je nezrela demokracija, je na nizki stopnji stanje zavesti državljanov.
Upam, da nisem izpadel preveč črnogled. Olepšati se videnega ne da. Evolucijsko je prišel čas, da se poruši vse, kar je napihnjeno, zlagano, neetično. To je doseglo kulminacijo in mnogi se bodo morali umakniti, mnogi sistemi bodo propadli. Dobro pa je vedeti, da smrt vedno pomeni novo rojstvo. To je lahko naša trdna odločitev, sklep vseh nas, državljanov, da razmislimo, kako bi vsak na svoj način pripomogel k boljšemu razpletu vsesplošne krize. Če smo v krizi ljudje, je v krizi država. Dajmo možnost posameznikom z idejami in prepoznajmo zdrave zamisli. Tisti, ki so etični in drzni, bodo lahko spremenili stvari na boljše. Njim pripada prihodnost.
Marjan Ogorevc, bioterapevt
Žanjemo, kar smo sejali. Tudi če nismo ničesar sejali, pa smo posejali pasivnost.