7DNI - sreda, 13. junij 2012
intervju
Ravnatelj, ki se je uprl (šolski) politiki
Več kot desetletje se je razpletala srednješolska mreža v Mariboru. Z ustanovitvijo Tehniškega šolskega centra in selitvijo strojnikov na Tezno je kazalo, da je ta problem razrešen. A se spet zapleta, saj se Srednja elektro-računalniška šola centru noče pripojiti.
Ivan Ketiš (na fotografiji z direktorjem Microsoft Slovenija Matejem Potokarjem):"Pod vsakršnim nivojem je tekel pogovor o tem. Jurij Šink je dejal, da bo ustavil imenovanje naše nove ravnateljice, a ga je pravnica opozorila, da tako ne gre, ker je seja sveta šole že bila. Nato je odgovoril, da ministrstvo pač ne bo dalo soglasja k imenovanju. In spet ga je pravnica morala opozoriti, da ministrstvo ne daje soglasja, ampak le mnenje."
Ivan Ketiš, diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti, v izobraževanju je več kot 30 let, je ravnatelj Srednje elektro-računalniške šole Maribor (SERŠ), največje srednje šole v tem drugem največjem srednješolskem središču v naši državi, v zadnjem tednu pa tudi ravnatelj upornik, saj odločno nasprotuje pripojitvi šole k Tehniškemu šolskemu centru (TŠC). Svoje argumente je dijakom, staršem in javnosti sporočal v zadnjih dneh, zakaj se noče ukloniti nameri ministrstva, pa nam je minuli petek razkril v daljšem pogovoru.
- Direktor direktorata Jurij Šink vas je seznanil z dejstvom, da bo SERŠ s 1. januarjem prihodnje leto pripojena manjšemu TŠC. V to, da je ta poteza dobra za šolo in dijake, predvsem pa potrebna, vas ni prepričal. Zakaj ne?
"V prvi vrsti zato, ker argumenti, ki jih navaja ministrstvo, preprosto ne držijo. Oni pravijo: če je šola majhna, kar naša ni, ali če nima vpisa - mi imamo rekordni, največji vpis med mariborskimi srednjimi šolami -, nadalje, če ima kadrovske, materialne in finančne težave - mi jih nimamo -, je racionalno združevanje šol. Ker za nas ne velja nič od naštetega, nekateri učitelji na šoli verjamejo, da gre za pomoto, da so na ministrstvu našo šolo pomotoma uvrstili med šole, ki naj bi jih doletelo združevanje. Sam ne mislim tako."
- To, da bi s tem država privarčevala 250 tisoč evrov, so vam sporočili ...
"So in načeloma podpiram vsako varčevanje. Tudi združevanje manjših šol, ki jih obiskuje dvesto, tristo dijakov, kajti takšne šole nimajo perspektive, in če bi vodil takšno šolo, bi se absolutno strinjal s predlogom ministrstva."
- Na lokaciji, kjer je danes SERŠ, združevanja, pripojitve niso nekaj novega. Dogajale so se, odkar je pred 64 leti odprla šolska vrata Elektrogospodarska šola. Po ustanovitvi SERŠ pred 30 leti se to ni dogajalo, čeprav je skoraj vsaka ekipa na ministrstvu, ko je začela plesti srednješolsko mrežo v Mariboru, omenjala tudi vašo šolo.
"Drži. Sploh je nenavadno, kako je šolska politika v preteklosti spreminjala svoja stališča. Začel sem poučevati v šoli, ki se je imenovala Tehniška elektro, strojna in tekstilna šola. V obdobju usmerjenega izobraževanja so nas hoteli razdružiti, češ da smo preveliki in da zato ne moremo uspešno uresničevati ciljev. Seveda so prodrli s svojo idejo in so nas razdružili v tri šole, strogo ločene po smereh. Temu tedaj nismo nasprotovali, zdelo se nam je smiselno."
Šole rešiteljice
- Kakšen pa je vaš pogled na srednješolske centre?
"Pri njih vidim osnovni problem v tem, da ravnatelj takšnega centra gleda nanj kot na celoto. In česa se mi bojimo? Ob taki pridružitvi k centru bo direktor razmišljal: SERŠ, ki se je pripojil k nam, nima problemov ne glede vpisa ne glede opreme ali kadrov, zato usmerimo sredstva kakšnih pet let v strojništvo, kjer so problemi. In mi bi v takem centru izgubili zagon, upočasnil bi se razvoj, počasi bi ne bili več prepoznavni. Prepričan sem, da če bi naključne mimoidoče vprašali, v kakšnem programu se izobražujejo dijaki šole, bi ne znali odgovoriti. Ko pa imaš v nazivu ime elektro-računalniška, je vsem jasno."
- Imate pa tudi gimnazijski program, podobno kot bližnja Srednja gradbena šola in gimnazija ali ruška Srednja kemijska šola in gimnazija; samo vi v imenu nimate tudi naziva gimnazija. Kako to?
"Pobudo, da bi postali Srednja elektro-računalniška šola in gimnazija, smo že pred časom dali ministrstvu, vendar odgovora nismo dobili, mogoče tudi zato, ker so imeli z nami drugačne načrte."
- Deset let in več se je obravnavala mreža srednjih šol v Mariboru. Ovir je bilo vedno preveč, med njimi tudi denacionalizacijski postopki. Nekatere šole so imele več tisoč kvadratnih metrov površin, v drugih je bila velika prostorska stiska in celo dvoizmenski pouk. Šele z ustanovitvijo Tehniškega šolskega centra in s selitvijo strojnikov na Tezno je bil ta problem srednješolske mreže v Mariboru premagan. TŠC je bil v nekem smislu takrat rešitelj, sedaj, ko je on v težavah, mogoče ne po svoji krivdi, ampak po krivdi ministrstva, ki je vztrajalo pri ustanovitvi centra, pa so v Ljubljani našli šolo, ki naj bi ga rešila. Ta šola je očitno SERŠ. Se motim?
"Bojim se, da se ne motite. Tudi na šoli je ves čas v ozadju ta strah. Lahko da gre za postopek v dveh korakih. V prvem bi organizacijsko povezali šole in vsi ostanemo, kjer smo, torej se ne selimo na drugo lokacijo. To je morda za koga še sprejemljivo. Naslednja faza pa je: v okviru TŠC se na drugo lokacijo preselijo elektro delavnice. Še vedno se ne bi selila celotna šola. 68 odstotkov naših dijakov so vozači, ki se zjutraj pripeljejo na železniško oziroma avtobusno postajo. Do šole pridejo s postaje v petnajstih minutah peš, na Teznu pa bi bili vezani na drug avtobus. Še nekaj: program mehatronike izvajajo v Sloveniji povsod elektro šole. Ko smo ga dobili mi, je bilo zanimanje zanj zelo veliko, ko pa ga je tedanji minister Milan Zver dodelil TŠC, se je interes zmanjšal za polovico, nam pa je povečal interes za računalništvo. Po pogovoru s posameznimi dijaki smo izvedeli, da bi bili raje v okviru programa mehatronike, ker pa je na Teznu, so raje vključeni v program računalništva na lokaciji, kjer je SERŠ. Lokacija je torej zelo pomembna, zato smo leta 2008 vztrajali tukaj, čeprav nam je na sestanku v letu 2008 Emanuel Čerček, pristojen za investicije na šolskem ministrstvu, obljubljal, da bo ministrstvo kupilo tri avtobuse in zaposlilo tri voznike, ki bodo vozili dijake od avtobusne postaje do šole na Teznu in nazaj. Že takrat smo vedeli, da je to nerealno. Srednjo strojno šolo jim je uspelo prepričati, nas pa ne."
Tempirana bomba
- To je torej ta pogovor, na katerega se zdaj opira združeno ministrstvo oziroma direktor direktorata Jurij Šink. Ali ste bili po letu 2008 še kdaj na pogovorih na ministrstvu v zvezi s selitvijo šole?
"Ne, nisem bil, povabljen sem bil šele 1. junija letos. In sprva nisem verjel, da gre za nas. Nato pa se o vsebinskih vprašanjih sploh nismo pogovarjali, saj nam je bilo rečeno: "Mi smo odločeni, mi vas bomo pripojili, vaš novi ravnatelj-direktor bo Drago Kamenik. Na moje vprašanje, kje bo naš novi naslov, sem dobil od Jurija Šinka odgovor, da se nič ne spreminja, le ravnatelj Kamenik bo imel poslej namesto 500 kar 1200 dijakov in več. Tega, da bi bilo na eni lokaciji več kot tisoč fantov, si ne predstavljam. To bi bila tempirana bomba."
- Seveda niste pričakovali, da boste ravnatelj-direktor vi, saj ste se upirali?
"Ne, nisem. V pokoj grem. A zanimivo, ministrstvo skuša preprečiti imenovanje moje naslednice. Pod vsakršnim nivojem je tekel pogovor o tem. Jurij Šink je dejal, da bo ustavil imenovanje naše nove ravnateljice, nakar ga je pravnica opozorila, da to ne gre, ker je seja sveta šole že bila. Nato je odgovoril, da ministrstvo ne bo dalo soglasja. In spet ga je pravnica morala opozoriti, da ministrstvo ne daje soglasja, ampak le mnenje. "Aha, potem pa bo mnenje negativno in svetu šole bomo pojasnili, da SERŠ ne potrebuje nikogar, ker gre dosedanji ravnatelj 30. decembra v pokoj, 31. decembra pa boste pripojeni k TŠC, zato namestnika oziroma novega ravnatelja ne potrebujete."
Razburilo me je tudi, ko so mi rekli: "To je priložnost, ker se vi upokojujete, saj tako lahko izvedemo nekaj, kar bi bilo z vami težje. Vam je tako vseeno, greste vendar v penzijo." Da bi mi bilo po 29 letih ravnateljevanja vseeno, kaj bo s šolo, je hudo podcenjevanje."
- Tudi za poklicno in strokovno izobraževanje vam najbrž ni vseeno. Omenili ste Avstrijo in Nemčijo. V obeh državah, zlasti v slednji, krepijo tovrstno izobraževanje, država si prizadeva pri iskanju učnih mest za dualni sistem.
"To je to. Naj spomnim, da gre nemški kancler na podelitev priznanj obrtnikom in delovodjem, ne pa na podelitev maturitetnih spričeval. Temelj uspešnega nemškega gospodarstva je prav v kakovostnem poklicnem in strokovnem šolstvu."
- O tem, kako se mu bo bolj posvetila tudi naša država, govorijo naši šolski politiki največkrat, ko se vrnejo s pogovorov o tem izobraževanju iz Bruslja. A po Nemčiji se pri tem ne zgledujejo. Nasprotno, iščejo načine za varčevanje z združevanjem šol, namesto da bi si prizadevali za sodobne programe. Je to vse, kar znajo?
"Prepričan sem, da politika vleče napačne poteze. Stalno poudarja, da nas družboslovci iz krize ne bodo rešili, ampak potrebujemo inženirje. Torej bi lahko pričakovali, da bomo združevali gimnazije, kar bi bilo najbolj preprosto, ker bi se skupaj znašli enaki programi. Ne pozabimo, da so med njimi tudi take s samo po enim oddelkom vpisanih učencev. A verjetno se šolska politika boji takšnega posega v gimnazije, saj bi naletela na prevelik odpor."
Ravnatelji so
za državo dragi
- Ali je potrebna takšna naglica? Direktor direktorata ravnatelje šol, ki so predvidene za združitev, o tem obvešča kot po tekočem traku ...
"Ja, pa še to tako, da ni povsem jasno, kdo naj bi bil skupaj. Očitno dnevno spreminjajo svoje načrte. Zakaj tako sklepam? Iz preprostega razloga, ker se nenadoma kot pripojena k TŠC ne pojavlja več Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor. Ne vem, ali pomotoma ali pa je ravnateljici uspelo jih prepričati, da bi bilo to nesmiselno. Kolikor vem, so ji najprej rekli, da jim bodo najprej pridružili Srednjo lesarsko šolo, nato pa da bodo to novo veliko šolo pripojili TŠC."
- Regijsko trden center naj bi po prepričanju ministrstva postal ta center in zagotavljal naj bi obstoj deficitarnih poklicev. V tem naj bi bil smisel združitve. Je to realna napoved?
"Po mojem ne, kajti v velikih centrih se posamezni poklici, profili, usmeritve izgubijo. Ne vem, zakaj bi takšen center lahko bolje deloval, kot delujejo šole s svojimi ravnatelji sedaj."
- A ravnatelji stanejo ...
"Ja, toda njihove plače niso tako visoke, kot se govori."
- Desetletja so bili osnovnošolski in srednješolski ravnatelji prej ko ne zavezniki šolske politike, celo o podaljšani roki ministrstva se je v preteklosti govorilo. Nenadoma pa so postali prevelik strošek.
"Prihranki ne bi bili tolikšni, kot jih navaja ministrstvo. Pa tudi logika je čudna. Ob tem ko sindikatu zagotavljajo, da nihče ne bo izgubil službe, je čudno, odkod potem takšni prihranki. Z nekaj ravnatelji manj 200 tisoč evrov ni mogoče privarčevati. Mladi ravnatelj, ki ima naziv mentorja, zasluži manj kot kar nekaj učiteljev v šoli."
- Vpis se vam, tako kažejo podatki z ministrstva, zmanjšuje.
"To ne drži. Naš trend je tak, da kljub manjšim populacijam vpis narašča. Ker pa nam je ministrstvo ukinilo maturitetni tečaj, imamo skupno manjše število dijakov. Vpis pa je na našo šolo omejen, ker je več prijav kot razpoložljivih mest, dodatnega oddelka za program računalniške tehnike pa nam ministrstvo ni odobrilo. Če bi nam ga, bi imeli danes 1300 dijakov."
- Kaj hočete povedati: da ima šola prostor in kader, pa tudi zanimanje za ta poklic računalnikarja, ki je iskan, je večje od števila vpisnih mest?
"Natančno to. Sicer pa je financiranje na učenca neumnost. Vzemimo poklic elektrikarja, ki je deficitaren. Zgodi se, da imamo 16 prijav več, kar ni dovolj za oddelek. V tem primeru bi pri izobraževanju za deficitarni poklic ne smelo biti financiranja na učenca, ker tudi 16 učencev pomeni nekaj. Tako pa sami javljamo na ministrstvo, da zaradi tega ne bomo izvajali programa."
Odpuščanja bodo
- SVIZ se je oglasil ob napovedani racionalizaciji. Je upravičeno zaskrbljen, da bodo izvajali odpuščanje zaposlenih?
"Je, kajti trditev, da ne bo odpuščanja in da bodo privarčevali, ne gre skupaj. Zdaj hočejo pomiriti javnost in povedo, da bo kakšen ravnatelj manj in računovodstev bo manj. A zaradi tega ni potrebno šol združevati. Naj nam ponudijo skupni računovodski servis, mi bomo takoj za to."
- To je ideja izpred nekaj let.
"Ja, toda nič ni bilo iz tega. Bi pa bil pri teh posegih za mehek način, ne da ostajajo administrativni delavci na cesti."
- Tudi svetovalnim delavcem, torej šolskim psihologom, pedagogom, socialnim delavcem, to grozi ob združevanju.
"Res je in tega se bojimo, kajti v triletnem programu imamo kar precejšnje število dijakov s posebnimi potrebami. Svetovalni delavci so tu potrebni."
Jasna Snežič
Ivan Ketiš: "Ravnatelj Drago Kamenik bo imel poslej v šoli namesto 500 kar 1200 dijakov in še več. Tega, da bi bilo na eni lokaciji več kot tisoč fantov, si ne predstavljam. To bo tempirana bomba."