7DNI - sreda, 13. junij 2012
skrito odkrito
Razvozlali datum Jezusovega križanja
Od nastanka krščanstva se verniki sprašujejo, kdaj se je Jezus rodil in kdaj natančno je umrl. Znanstveniki pa trdijo, da so zdaj bliže rešitvi ugank. S tem so nenadejano potrdili dognanja romunskih astronomov.
Ameriški in nemški geologi so izračunali, da so Jezusa najverjetneje križali 3. aprila, leta 33. Z datumom so potrdili dognanja romunskih astronomov, ki so že pred devetimi leti s pomočjo posebnega računalniškega programa izračunali isti datum in celo uro smrti, ob treh popoldne, od mrtvih pa naj bi vstal ob 5. uri zjutraj, v nedeljo 5. aprila 33.
Medtem ko so zvezde na nebu pomagale astronomskemu institutu v Cluju, so geologom razvozlale uganko zemeljskih plasti v Palestini in potresa, ki sta jo omajala v času Kristusovega poslanstva na Zemlji. Ključno izhodišče obeh raziskav pa je bilo Sveto pismo. "V njem sta datum in dan v tednu (Veliki petek) dokaj jasna, samo letnica je neznanka," razlaga geolog Jefferson Williams. Da bi jo našli, se je njegova ekipa lotila seizmološke raziskave, ki je bila objavljena v strokovni reviji International Geology Review. Natančno branje Biblije namreč razkriva, da so bile zemeljske tektonske plošče aktivne v trenutku Kristusove smrti. Evangelist Matej jo je takole opisal: "Jezus je še enkrat na glas zavpil in izdihnil. In glej, zagrinjalo v templju se je od vrha do tal razparalo; zemlja se je stresla, skale so popokale." Njegove besede je potrdil evangelist Marko. Vsi štirje evangelisti pa so si enotni, da ga je dal križati rimski guverner Judeje, Poncij Pilat.
Zato se je Jefferson Williams z nemškima kolegoma geološkega raziskovalnega centra iz Potsdama, Markusom Schwabom in Achimom Brauerjem, lotil raziskav talnih zemeljskih plasti okoli oaze En Gedi v izraelski puščavi Negev. Na podlagi najbolj zgovornih letnih sedimentnih plasti so ugotovili, da sta dva zelo močna potresa tedaj stresla Sveto deželo. Prvi leta 31, drugi pa v času med leti 26 do 36 po Kristusovem rojstvu. Geologi so prepričani, da Matej omenja prav ta drugi potres. Čeprav se hkrati zavedajo, da je lahko zgolj prispodoba, ki jo je za večjo dramatičnost uporabil evangelist. Možno je tudi, da se ni zgodil med križanjem, vendar ga je Matej ponovno zaradi večje učinkovitosti opisa povezal s tragično smrtjo odrešenika sveta. Zato so v svojih analizah raziskovalci upoštevali tudi druge kulturne in teološke faktorje. Tako so si poleg vladavine Poncija Pilata vsi štirje evangelisti enotni, da je križanje potekalo v petek, nekaj ur pred začetkom židovskega sabata. Zato so seizmološke in astronomske podatke uravnali z židovskim koledarjem. Na podlagi vseh teh upoštevanih faktorjev je najverjetneje Kristusovo križanje bilo 3. aprila 33.
Zanimivo je, da se datum ameriško-nemških geologov popolnoma ujema z datumom Livia Mircea in Tiberija Oproiuma. Romunska znanstvenika Astronomskega instituta v Cluju sta zanj pred devetimi leti uporabila poseben računalniški program, ki sta ga nahranila z relevantnimi bibličnimi, astronomskimi in zgodovinskimi podatki. Tudi njuna raziskava je temeljila predvsem na Novem testamentu. Po njem je Jezus umrl nekega dne po prvi noči polne lune začetka pomladi. Na podlagi zgodovinskih virov sta iskala datum med letoma 26 do 35. Ugotovila sta, da se je le dvakrat pojavila polna luna po začetku pomladi in sicer: 7. aprila 30 in 3. aprila 33. Verjetnejša se jim je zdela letnica 33, kajti tega leta je Jeruzalem zakril sončni mrk, ki ga povezujejo s temo po križanju. Ta (ne)naravni fenomen skuša zdaj razvozlati tudi Williamsova ekipa, saj bi vsi dodatni faktorji potrdili ugotovljeni datum. V evangelijih omenjeni triurni mrak po Jezusovi smrti je namreč morebitna alegorija peščenega viharja, ki bi prav tako lahko bil posledica potresa
Pripravil: Miroslav Bertoncelj