7DNI - sreda, 13. junij 2012
vrt
Požrešne bučnice
Okusna sploščenost
Prav vseeno je, ali imamo opravka z okrasnimi bučkami ali s kumarami, s kapitalskimi, večstokilogramskimi orjaki ali z okusnicami manjših kalibrov: vedno so to poletni požeruhi, ki hvaležno reagirajo na obilo vode in še izdatnejšo prehrano. To je lastno tudi nekoliko bolj oddaljenim sorodnikom, kot so vodnjače (Lagenaria siceraria, šefi se jim reče po štajersko) in čajote (chayota, Sechium edule). Brez izjeme so to v našem podnebju toplotno zahtevne enoletnice, in ker je zdaj menda vendarle konec pomladnih ohladitev, bodo izkoristile prav vsak energetski žarek naravnega ogrevanja. Mi jim moramo dodati krepke obroke gnojil, in če je le mogoče, tudi dovolj vode. Potem nas bodo nagradile z lepim pridelkom, ki je morda le v zadovoljstvo (ali zasluženo postavljaštvo v tekmovanju s podobnimi zanesenjaki) ali pa tudi za koristno rabo v kuhinji. Prijetno mi je pri srcu ob spominu, da sem pred leti brez posebno velikega truda in strokovnega naprezanja pridelal več kot štirideset kilogramov težko bučo. Če bi se bil malo bolj potrudil, bi bila to prava maksimalna tikva (tudi strokovno je vrsta Cucurbita maxima) in morda bi me bilo zamikalo, da se z njo zapeljem do kakšne lokalne bučarijade.
Samo od sonca ne smemo pričakovati čudežev. Čudež je v človekovih rokah in v njegovem umu. Brez pameti in žuljavih dlani ne bodo zrasle niti drobcene in ne orjaške buče, še manj tisti "šefi", ki še dandanašnji po zidanicah nadomeščajo različne steklene ali plastične natege. Za mnogo listja in bučevinastih vrež je potrebna lepa porcija zrelega gnoja, in če ga nismo dodali ob sajenju, pohitimo s postrežbo zdaj, ko v polni rasti tudi napovemo vojno plevelom in zatravljenosti v nasadu. Botaniki so pod okrilje rastlinske družine bučnic (Cucurbitaceae) spravili vse od kumar in jedilnih bučk do lubenic ter popolnoma neužitne mnogovrstnosti okrasnih bučk. Večji del vrst in sort ima dolge vrežaste poganjke, vsaj za manjši vrt pa so morda primernejše one z zbito grmasto razrastjo. Tikve znajo predelati gospodinje iz Podravja in Pomurja v enkratne pekarske izdelke, pa naj bodo slani ali sladki, s sirom ali bučno solistični. Saj, tudi to mi je všeč, a moj želodček se najraje posladka s tikvinim kompotom, ki se skuha z dodatkom cimeta in klinčkov in z nekaj žlicami kisa. Za to so posebno pripravne sorte s kompaktnim oranžnim mesom. Vsekakor dajem prednost tistim, katere je mogoče ohranjati v shrambi daleč v zimo, saj je kakšni naribani cuketi v zmrzovalniku hitro zavzamejo preveč prostora. V poletni sezoni si jih seveda lahko obilno privoščimo kot presno solato s prelivom ali polnjene z začinjeno mesnino. Menda takšna zelenjava z mnogo vode in s potrebnimi rudninami in vitamini niti bolj okroglim jedcem ne more škodovati. V omletnem testu ocvrto bučno cvetje pa le ni povsem brez kalorij.
Izidor Golob
Neužiten okras