Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Se zdaj zaposleni zavedajo, da bodo najverjetneje tudi v prihodnje pokojnine iz obveznega zavarovanja padale in bo pomen dodatnih pokojninskih rent vedno večji? Da bi slednje sploh imeli oziroma bi bile čim višje, lahko s plačevanjem zavarovalnih premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) ob delodajalcih veliko storijo zavarovanci sami, če si premije (do)plačujejo iz svoje neto plače. Pa tudi s tem, če po desetih letih kolektivnega PDPZ ne dvigujejo že zbranih premij. Pri Modri zavarovalnici so izračunali, da če nekdo plačuje 7 odstotkov svoje sedanje neto plače za namen PDPZ, bo lahko leta 2041 k osnovni pokojnini (ta je predvidena v višini 55 odstotkov zadnje neto mesečne plače) dodal rento v višini slabih 13 odstotkov te zadnje svoje neto mesečne plače in bo torej iz obeh naslovov mesečno prejemal skupno 68 odstotkov svoje zadnje neto plače.

Premajhno zavedanje o namenu pokojninskega varčevanja

"Četudi pokojnine iz obveznega zavarovanja že vrsto let izrazito upadajo, je zavedanje o pomenu namenskega varčevanja žal premajhno.

Živeti z zavestjo o namenskih prihrankih za dodatno pokojnino pomeni prevzemanje lastne odgovornosti za raven življenjskega standarda takrat, ko pokojnina znaša dobro polovico plače, ko ne prejemamo več nadomestil za prehrano in prevoz na delo, ne dodatka na izmensko ali nočno delo in ne božičnice. V enajstih letih se je v drugem stebru na osebnih računih 530 tisoč zavarovancev zbralo približno 2 milijardi evrov sredstev, veliko večino teh so vplačali njihovi delodajalci," pravi Uroš Ornik, izvršilni direktor uprave pokojninske družbe Moja naložba.

Dobršen del zavarovancev je v desetih letih na osebnih varčevalnih računih zbral zneske, ki, vsaj v nominalni vrednosti, presegajo vrednosti njihovih celoletnih neto prejemkov. "Sistemski napaki, ki dopušča nenamensko porabo teh prihrankov po preteku desetih let od začetka zavarovanja, se mnogi ne morejo upreti. Tudi več let trajajoča kriza, izguba zaposlitve in dolgotrajna brezposelnost posameznike silijo k iskanju rešitev za tekoče preživetje. Nenamenski dvigi sredstev bodo marsikomu vsaj za obdobje enega leta zgolj navidezno povišali premoženjski status. Zneski se vštevajo v dohodnino kot dohodek iz delovnega razmerja. Od teh dohodkov se odmerjajo pravice do najrazličnejših transferjev in drugih upravičenj (vrtci, štipendije, študentski domovi, prehrana itd.). Mnogi, ki so izplačilo iz drugega stebra prejeli lani, so pred dnevi od Dursa prejeli poziv za doplačilo dohodnine. Pogosto pa to doplačilo presega znesek mesečne plače posameznika," opozarja sogovornik.

"Izvajalci drugega stebra že drugo leto tekoče in brez težav izplačujemo zahteve posameznikov po dvigih sredstev. V Moji naložbi smo v preteklem letu zaradi izstopov izplačali približno 6 milijonov evrov, letos načrtujemo približno 20 milijonov evrov izplačil. Kljub dvigom vrednost zbranih sredstev ne upada, približno enaka ostajajo tudi tekoča vplačila delodajalcev in zavarovancev. Velik delež tistih, ki iz zavarovanja izstopijo, se takoj ponovno vključi in prične znova varčevati. Razburjanje in razočaranje nad "visokim obdavčenjem" je neupravičeno. Ob koriščenju sredstev v nasprotju z namenom država pač odvzame v preteklosti priznano davčno olajšavo. Tudi če je premijo plačeval delodajalec, je posameznik bil deležen davčne olajšave s tem, da je na osebni varčevalni račun prejel znesek, od katerega ni bilo treba plačati davkov in prispevkov. Tudi zato so prihranki v drugem stebru tako visoki in bi odmerjene dodatne pokojninske rente bile toliko višje," razloži Uroš Ornik.

Čeprav enkratni dvigi blagodejno vplivajo (predvsem) na državni proračun, bi moralo biti v interesu države in domačega gospodarstva, da se sredstva izplačujejo namensko - v obliki dodatnih pokojninskih rent. "Glavnina pokojnin se porablja za osnovne dobrine (hrana, stanovanje, obleka, obutev itd.). Prenizke pokojnine zahtevajo transferje v obliki varstvenih dodatkov in drugih oblik. Če bi vsi zavarovanci dvignili vsa zbrana sredstva (2 milijardi evrov), bi država ob predpostavljeni povprečni 30-odstotni obdavčitvi povečala davčne prihodke za 600 milijonov evrov. Po drugi strani bi omenjeni 2 milijardi evrov upokojencem zagotavljali približno 100 milijonov evrov dodatnega letnega prihodka, in to vsako leto do konca življenja. Dodatne pokojninske rente iz drugega stebra imajo priznano davčno olajšavo in za 95 odstotkov upokojencev je renta obdavčena z zanemarljivo efektivno stopnjo (odstotka ali dveh). Že danes upokojencem dodatne pokojninske rente, ki jih prejemajo, v povprečju pomenijo štiri odstotke višjo pokojnino. Približno 20 odstotkov tistih, ki izpolnjujejo pogoje za dodatno pokojninsko rento (58 let starosti, 10 let vključitve in upokojitev po Zpiz), se zanjo tudi odloči. Nesmiselno je na višino rente danes ocenjevati upravičenost varčevanja v drugem stebru, če nam do upokojitve manjka še več deset let. Čeprav prihodnjih pogojev za izplačilo rent vnaprej ne poznamo, je osnovna logika takšna: enkrat daljše obdobje varčevanja - enkrat višja renta (brez obrestovanja). Ker pokojnine očitno ne bodo rasle, bosta delež dodatne pokojninske rente in njen pomen v dohodkih upokojencev toliko večja," je prepričan predstavnik Moje naložbe.

Za nekatere je dodatna

pokojnina kot plača

Član uprave pokojninske družbe Skupna, Peter Krassnig, pa ugotavlja: "Množični izstopi iz kolektivnega dela PDPZ so posledica več dejstev. Zavedanje, da bodo osnovne pokojnine padale, je prisotno, a drugi vplivi so trenutno močnejši. Eden teh je trenutna splošna ekonomska situacija zaposlenih, ko tekoči dohodki v mnogih primerih ne pokrivajo življenjskih stroškov, zlasti v družinah, kjer je eden (ali oba) od partnerjev nezaposlen in imata še šolajoče otroke. Drugo je nezaupanje v sistem oziroma sisteme. Novice o možnih bankrotih držav in o konkretnih stečajih podjetij ustvarjajo nezaupanje, ki sili v "zagotavljanje varnosti", kar pomeni dvig sredstev in usmeritev v obliko, ki je po mnenju zavarovanca netvegana. Pogosto je mnenje, da so zbrana sredstva za dodatno pokojnino na drug način izplačana plača. S tega vidika niti obdavčitev ni moteča, saj je stopnja enaka, kot če bi prejeli znesek v obliki plače. Dvigi sredstev iz PDPZ in ponovne vključitve v sistem pomenijo, da so našteti vplivi močnejši od zavedanja dolgoročnega varčevanja za dodatno pokojnino.

Lani se je za izredno prenehanje zavarovanja in dvig zbranih sredstev odločilo 8,9 odstotka zavarovancev. Praktično vsi zavarovanci, ki so zahtevali izredno prenehanje zavarovanja in so še vedno zaposleni, so se ponovno vključili v PDPZ. Za pokojninsko rento se je odločilo približno 6 odstotkov zavarovancev, ki so bili v letu 2011 stari vsaj 58 let in 10 let vključeni v sistem PDPZ ter zahtevali izplačilo sredstev. Podatkov o tem, koliko zavarovancev od teh, ki so zahtevali dvig sredstev in so bili starejši od 58 let, je v resnici upokojenih (in tako izpolnjujejo vse pogoje za dodatno pokojnino), pa ne posedujemo."

Vesna Razpotnik, pri Modri zavarovalnici izvršna direktorica sektorja za razvoj, trženje in izvajanje zavarovanj, pa pravi: "Ključna prednost PDPZ je davčna olajšava, ki v kombinaciji z zajamčeno obrestno mero varčevalcem zagotavlja najugodnejšo obliko varčevanja za dodatno pokojnino (obdavčenih le 50 odstotkov dodatne pokojnine). Racionalen posameznik bo zato nadaljeval dodatno pokojninsko varčevanje do upokojitve ter optimiziral davčne učinke, ki mu jih zagotavlja država. Izkoristil bo davčno olajšavo v času varčevanja in po upokojitvi ugodno obdavčitev zgolj polovice dodatne pokojnine. Ključna slabost sistema pa je zakonska določba, po kateri je možno sredstva PDPZ porabiti pred upokojitvijo. Kot kaže, si je pomemben del varčevalcev dodatno pokojninsko zavarovanje (ki ga v večini primerov financira delodajalec) zamislilo kot desetletno varčevanje. Namenska sredstva so porabljena nenamensko, za tekočo potrošnjo, s tem pa so znižani prejemki po upokojitvi Tovrstno razmišljanje preprečuje ustalitev pokojninskega zavarovanja kot ugodnega načina varčevanja za starost ter zagotavljanja neizogibno potrebnih dodatnih sredstev po upokojitvi. To pomeni, da se zaposleni posledic zniževanja pokojnine iz obveznega zavarovanja (še) ne zavedajo dovolj. Večina zavarovancev, ki varčuje že 10 let, se še ni upokojila, zato se odločajo za izredno prenehanje, delodajalec pa v večni primerov nadaljuje plačilo premij. Pri tistih, ki pa so se že upokojili, je pogostejša odločitev za dodatno pokojnino v obliki pokojninske rente. Prve rente smo izplačali decembra lani 37 posameznikom, marca smo rente izplačali 397 posameznikom, v aprilu bo prejemnikov rent že več kot 500."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: Ppiikkaa (15.6.2012 9:19:00) IP: 212.85.163.76 Dokler bodo stroški upravljanja višji od donosa, je škoda vsakega denarja. Dosti bolje je varčevati v banki, na ta način si pravarčuješ več. Zakaj bi podpirali neki sistem, ki je v MOJO škodo? Komentator: lojz (18.6.2012 11:08:35) IP: 109.182.19.103 seveda bi jim pasalo da si še več plačujemo za pokojnino samo da bo golazen v pisarnah lahko večno uživala za naš denar ,prav zaprav pa v pokojninsko blagajno delavec v 40 letih vplača 127.000 evrov od tega upokojenec porabi okoli 26 tisoč evrov ostalo pa ostane hijenam in kaj bi še več radi kaj vam 100.000 ni dovolj od enga upokojenca Komentator: POHORC (25.6.2012 14:00:30) IP: 109.182.17.9 kako naj delavec (700 eur) plačuje še več, konji zabiti, če s tem komaj preživi mesec. In mislim,da sem na papirjih, ki jih vsako leto pošiljate o bednem donosu, videl, da si vsako leto zaračunate vstopne stroške. Vi ki ste zgoraj na slikah ta denar zaslužite 3 do 4 dneh.

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss