7DNI - sreda, 6. junij 2012
medicina
Steklina v Londonu
Anglijo navaja medicinska zgodovina kot zgled, kako iztrebiti steklino. Zadnji veliki izbruh stekline se je v Angliji dogodil leta 1897. Nato so se načrtno lotili iztrebljanja steklih živali in so Otok leta 1922 razglasili za stekline prosto območje.
Primer ženske, ki je nedavno v Londonu umrla zaradi stekline, bi bil zaradi tega nemara zanimiv zgolj za Angleže. Po nekaj dolgih desetletjih so se znova srečali s človeškim primerom stekline. Toda zgodba ima zasuk, ki ji daje širše razsežnosti. Umrla ženska, njenega imena angleške oblasti ne želijo razkriti, je z letalom pripotovala iz Južne Afrike. Tam jo je ugriznil stekli pes. Znaki bolezni se razvijejo dva do osem tednov po okužbi. Bolezen povzroča virus stekline, in ko se pokažejo prvi znaki, postane neozdravljiva in se vedno konča s smrtjo. Umrla tako med potjo z letalom, ki je trajala le nekaj ur, ni vedela, da je usodno zaznamovana. Ko so se pričeli kazati znaki bolezni, ki se sprva prav nič ne razlikujejo od tistih pri običajni gripi, se je nesrečna pacientka oglasila na urgenci v Dartfordu, mestecu, približno šestnajst kilometrov oddaljenem od Londona. Zavrnili so jo. Ko so znaki stekline postali očitni, so jo takoj sprejeli v središče za zdravljenje tropskih bolezni v Londonu. Za zdravljenje je bilo prepozno. Prepozno pa je bilo tudi za utišanje glasnih in neprijetnih vprašanj, ki so se pričela pojavljati v javnosti.
London bo čez slaba dva meseca gostil olimpijske igre. Med igrami pričakujejo več kot pet milijonov turistov. To je številka, ki ljudem, ukvarjajočimi se z vprašanji varnosti med igrami, povzroča nepredstavljive nočne more. Desetmilijonsko mesto je tudi brez napovedane množice obiskovalcev znano kot kraj, kjer je gostota prebivalcev prebivalstva na kvadratni kilometer izjemno visoka. Gosto naseljena območja so vedno kraji, kjer se kužne bolezni lahko izjemno hitro širijo. Za nameček ima London izjemno dobre prometne povezave s svojo okolico. To pomeni, da se lahko morebitna okužba hitro in nenadzorovano širi v notranjost države. In prav možnost naklepne okužbe prebivalstva med olimpijskimi igrami povzroča odgovornim za varnost nemirne noči. Prave obrambe zoper tak napad namreč ni, še posebno ne, če bi se uporabil postopek, znan iz terorističnega napada na trgovski center v New Yorku. V primeru biološkega napada na London, v katerem bi želeli razširiti nevaren virus, bi v London preprosto napotili ljudi, okužene s smrtno nevarno boleznijo. Samomorilci med potovanjem ne bi kazali prav nobenih znakov bolezni. Ko bi se bolezen razvila, pa bi lahko bilo že prepozno.
Virus stekline kajpak ni primeren za tak napad, saj se načelno prenaša zgolj z ugrizom stekle živali, inkubacijska doba je predolga, zlahka ga je mogoče obvladati in obsežnost širjenja med prebivalstvom bi bila zanemarljiva. Toda primer umrle ženske je pokazal, kako zlahka in neubranljivo je zdravstveni sistem tovrstnim dogodkom izpostavljen. Pri tem je vsa stvar nerodna tudi zaradi tega, ker so v vseh varnostnih ocenah, obravnavajočih možnost biološkega napada med olimpijskimi igrami v Londonu, ocenjevali, da ima Anglija enega najboljših zdravstvenih sistemov na svetu. Njihov sistem je v teh ocenah opisan kot trden, zanesljiv, z izvrstno izurjenim osebjem, dobro komunikacijsko povezan in dobro opremljen, skratka dobro pripravljen tudi na morebitne napade z biološkim orožjem. Nesrečna ženska iz Južne Afrike je tovrstne ocene z enim samim zavrnjenim obiskom na urgenci izničila. Če bi bila okužena s katerim drugim virusom, bi to lahko povzročilo katastrofo nepredvidljivih razsežnosti.
Možnost terorističnega napada na London z biološkim orožjem seveda ni vzeta iz domišljijskega sveta. London je že vrsto let na prvem mestu zelo zaželenih ciljev različnih terorističnih skupin. Napad z biološkim orožjem pa bi bil v primerjavi z drugimi možnostmi preprost. Nevarnih mikrobov namreč ne zaznajo nobeni detektorji kovin, zoper njih ne pomaga še tako moderno oborožena vojska in tudi kopica nadzornih kamer, s katerimi je prepreden vsak kotiček Londona, celo na straniščih so, je proti njim nemočna. Napad z biološkim orožjem bi bil preprost tudi zaradi tega, ker Londonu prav med olimpijskimi igrami napovedujejo epidemijo ošpic in nemara celo epidemijo gripe. Med množico bolnih bi se morebitni samomorilski nosilci smrtno nevarnih kužnih bolezni zlahka porazgubili. Navsezadnje se vsaka kužna bolezen lahko kaže s povišano telesno temperaturo. Le kdo bi med številnimi bolniki s povišano telesno temperaturo znal v hipu razločiti vse možne povzročitelje? Na svetu ni zdravnika in ne zdravstvenega sistema, ki bi bil povsem dorasel takemu izzivu. Primer stekline v Londonu pa je ob tem kajpak tudi opozorilo vsem morebitnim popotnikom, da je ob potovanju na tako množične prireditve potrebno misliti tudi na zdravstveno plat dogajanja. Za obisk Londona med olimpijskimi igrami tako priporočajo cepljenje proti ošpicam in gripi.
*
Ženska v Londonu umrla zaradi stekline
Ženska, ki se je v Londonu zdravila zaradi stekline, je umrla. Oblasti niso razkrile njenega imena. Umrlo je ugriznil stekli pes v Južni Afriki. V Anglijo je pripotovala z letalom. Angleške oblasti so primer objavile kot opozorilo, kako lahko v sodobnem svetu nevarne kužne bolezni izjemno hitro potujejo. Opozorilo je bilo kajpak namenjeno obiskovalcem bližajočih se olimpijskih iger, kjer kot eno največjih nevarnosti igram navajajo prav možnost množične okužbe. Žensko so namreč pred pričetkom zdravljenja v Londonu na postaji nujne medicinske pomoči v Angliji zavrnili.
Dr. Vojko Flis
Bolezen povzroča virus stekline, in ko se pokažejo prvi znaki, postane neozdravljiva in se vedno konča s smrtjo.
Med potepuškimi psi v nerazvitem svetu so tudi takšni, ki so okuženi s steklino.