Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Med priporočili, kaj storiti ob srečanju z medvedom, beremo: "Če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali lezimo na tla: skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas. Gre za lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika." Priporočila so spisali strokovnjaki za medveda in seveda ni dvoma, da bi bila iz trte izvita, a vseeno v meni gloda vprašanje, koliko je junakov, ki mirno obstanejo, ko medved uprizori lažni napad.

Miha Krofel, ki kot raziskovalec na Oddelku za biologijo in na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani sodeluje pri projektih o treh velikih zvereh pri nas, srečanj z medvedi ne šteje več, bilo pa jih je več kot sto, pove. Srečanja ob odlovih, zaradi namestitve telemetrijske ovratnice ali zaradi selitve medveda na drugo lokacijo niso všteta.

"Pri odzivu ljudi," pravi, "gre predvsem za izkušnje z medvedom. Tisti, ki se z njim srečajo prvič v življenju, verjetno v večini primerov začnejo teči. Ljudje, ki bolje poznajo obnašanje medvedov in se z njimi tudi redno srečujejo, pa vedo, da moraš ostati miren - in tako večinoma tudi naredijo. Pogosto se s kosmatinci srečujejo lovci, pa praktično ni napadov s poškodbami, ker se zaradi izkušenj znajo pravilno odzvati, torej ne začnejo kričati ali panično bežati."

"Medvedu nič

ne zamerim"

Konec maja sta se v občinah Ig in Velike Lašče pripetila dva napada medveda na človeka, ki sta se na srečo končala z lažjimi poškodbami, z manjšimi ugriznimi ranami in praskami. Ni malo medijev, ki jim takšni dogodki pomenijo "udarno", prodajno temo, včasih se "nerodno" ali pa premišljeno zgodi, da je članek opremljen s fotografijo renčeče zveri, ki sploh ni rjavi medved, ampak njegov veliko mogočnejši brat grizli. Javnost se praviloma razdeli na tisti del, ki obrne palce navzdol in zahteva medvedovo smrt, in drugi del, ki vpije, da je streljanje medvedov nič manj kot zločin. "Napadi medveda na človeka vedno pritegnejo ogromno medijske pozornosti, kar lahko pomembno vpliva na javno mnenje," pravi Miha Krofel. "Novica, da je medved poškodoval človeka, je novinarjem pač precej bolj zanimiva, kot pa srečanje obeh, ob katerem se ni zgodilo nič. Slednjih se vsak dan zgodi kar nekaj, pa nihče o tem ne poroča. Zaradi tega javnost lahko dobi napačno predstavo, da medved pogosto napada ljudi, čeprav je verjetnost za napad v resnici zelo majhna."

Pred letom dni se je prav tako v bližini Velikih Lašč domačin Roman Hočevar soočil s kosmatincem, lahko bi rekli, da ga je, smrčečega v podrastju, skoraj pohodil. Medved ga je popadel za nogo in ga poškodoval, a ni bilo hujšega, saj so ga že naslednji dan odpustili iz bolnišnice. Za medveda se je srečanje slabše končalo; Agencija RS za okolje je izdala izredno dovoljenje za odstrel, ne zaradi napada na človeka, ampak zato, ker se je začel pojavljati v naselju, je bilo uradno pojasnjeno. Hočevarju pa se v nasprotju s pričakovanji medvedja smrt ni zdela pravično plačilo za njegov strah. "Jaz medvedu nič ne zamerim. To nesrečo so samo izkoristili, da so ga lahko ustrelili," je povedal novinarjem. In ni edini, ki se je tako odzval. "Mislim, da je bilo prav tako lani, ko je medvedka na Mali gori pri Ribnici podrla moškega. Medijem je povedal, da je pač bila nesreča, ker je nevede prišel med medvedko in njene mladiče, za to pa ne krivi živali. Mnogi razumejo, da je to pač naravna reakcija samice, ki poskuša zaščiti svoje mladiče," pove naš sogovornik, ki se na svojih poklicnih poteh nenehno srečuje z našimi velikimi zvermi - z medvedom, volkom in risom - in ima na spletu zbirko osupljivih fotografij, nastalih, ko so se jim križale poti. "Največkrat sem zagledal medveda, ko je že bežal od mene. Drugače pa je moje ravnanje zmeraj odvisno od situacije. Če sem med hojo po gozdu naletel na osamljenega medvedjega mladiča ali pa sem srečal medvedko z mladiči, sem se čim prej mirno umaknil. Ko pa sem v daljavi opazil odraslega medveda, sem ga mirno opazoval. Če se mi je začel približevati, sem ga z glasom opozoril na mojo prisotnost, še preden je prišel preblizu, in mu tako dal možnost, da se je sam umaknil. Zelo verjetno pa za večino svojih srečanj z medvedi niti ne vem, saj so se mi tiho umaknili, ne da bi bil sploh vedel, da so v bližini. To sem večkrat opazil, ko sem na terenu opravljal telemetrijo medvedov, opremljenih z radijskimi oddajniki. Seveda pa vedno obstaja možnost, da se po nesreči znajdeš ob medvedki z mladiči, ki napade, še preden sploh lahko reagiraš. Vendar je verjetnost za takšen dogodek zelo zelo majhna. Prej bo v gozdu nate padlo drevo ali pa bo vate udarila strela, zato se s tem ne obremenjujem. Tako kot tudi ne razmišljam o prometnih nesrečah, ko sedem v avto."

Plašenje, odlov, odstrel

Kaj se bo zgodilo z medvedoma, ki sta letos odprla sezono "incidentnih" srečanj? Če bosta še naprej povzročala težave in silila v bližino naselij, sporoča interventna skupina Zavoda za gozdove Slovenija, bodo skladno s pravili stroke in z okoliščinami izvedli ukrepe, ki so na voljo. Plašenje, odlov in preselitev, odstrel ... Zaradi varčevalne histerije, ki nam vlada, človeku pride na misel, da je odstrel najbolj poceni, pa še nekaj denarcev za meso navrže. Za plašenje uporabljajo petarde, gumijaste naboje, ki medveda zabolijo, a ga ne ubijejo, posebno izurjene pse, ki ga preženejo. "Načeloma je ta ukrep učinkovit, če je uporabljen takrat, ko medved še ni izgubil strahu pred ljudmi. Najbolje pa se obnese, če medvedu hkrati preprečimo dostop do hrane v bližini naselij - do klavniških odpadkov, kompostnikov, do hrane v smetnjakih ... Ti privabljajo medvede v bližino ljudi in povzročijo, da živali postopoma izgubijo strah pred njimi. Preselitev pa je, poleg tega, da je draga, običajno tudi neučinkovita - vsaj v Sloveniji, ki je za medveda tako majhna, da se običajno že v nekaj dneh vrne na staro mesto, tudi če ga preselimo na drugi konec države. Zaradi teh omejitev in ker v Sloveniji živi viabilna populacija medvedov, je pri nas izredni odstrel stalna praksa ob pojavu problematičnih medvedov. Ta bo zelo verjetno ostala pomemben ukrep tudi v prihodnje, bi pa bilo po mojem mnenju potrebno začeti posvečati pozornost tudi odpadkom in drugi hrani za medveda v okolici naših naselij. To, da vsako leto ustrelimo drugega medveda ob istem smetnjaku, seveda ne odpravi težave. Če pa bi ta smetnjak uredili tako, da medvedi iz njega ne bi mogli več dobivati hrane, bi s tem dolgoročno odpravili problem na takšnem kraju."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss