Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

- V knjigarnah so police s knjigami o vzgoji otrok vedno daljše. Je to znak, da imamo težavo?

"Veliko težav pravzaprav. Ko otrok - govorila bova o najmlajših pa vse do najstnikov - naredi nekaj, kar nam ni všeč, ali pa ne naredi, kar bi radi, iščemo pomoč. Prva pot, opažam, je zmeraj internet. Ampak tam dobiš zmeraj enake nasvete: zgladi, potrpi, počakaj, rad ga imej, ne zahtevaj, na lep način je treba ... Dokler ni prehudo. Takrat je tudi zgodba, ki jo starš napiše na forum, že drugačna. Ker ga grabi panika, nemoč - in odzivi postanejo drugačni: Zgrabi ga, pritisni ... Vmes pa ni nič. Manjka del od takrat, ko starš še zaupa v otroka, do takrat, ko je zaupanje izgubljeno. Ker so vmes "pozabili", da smejo od otroka tudi zahtevati."

- Vedno se govori, da je otroke treba "motivirati", vi pa zdaj kar "zahtevate".

"Če v bibliografski sistem COBBIS vpišete "motiviranje", boste našli na stotine knjižnih naslovov s to besedo. Nihče pa se več ne vpraša, kaj pravzaprav pomeni. To ni neka čarobna stvar, s katero otroka ali odraslega pripraviš do tega, da počne, kar bi ti rad, da počne. Motivirati pomeni spraviti v gibanje. Premakniti z mrtve točke. Iz fizike pa vemo, kako se to naredi. Neko telo spraviš v gibanje samo in izključno s silo. Lepo prevedeno lahko rečemo motiviranju siljenje. Najina generacija ni nikoli od staršev slišala, da nas je treba motivirati. Ker smo imeli dolžnosti in obveznosti že od malega. Našim staršem ni prišlo na misel, da nas bi morali obvarovati pred napori. Bilo pa je zelo "nobel", če je bila kakšna dolžnost tudi kdaj nagrajena z drobižem. Za čiščenje vseh čevljev pri hiši, za pranje avtomobila ... To še vedno deluje."

- Da otroku plačaš za neko delo? Najbrž bo zdaj kateri izmed staršev zgrožen.

"Morda, ampak je fino, če imajo otroci priložnost tudi zaslužiti. Po tržni ceni, da se razumemo. Če v ročni pralnici operejo vaš avto za sedem evrov, je to tudi cena, ki jo boste plačali otroku in zahtevali boste enak standard kvalitete opravljenega dela. Zanimivo je, da starši pri takšnih opravilih, ki jih plačajo, res zelo preverijo, ali je delo dobro opravljeno, pri domači nalogi, ki jo je otrok napisal z levo roko, so pa zelo hitro zadovoljni. Srečujem tudi starše, ki me sprašujejo, ali poznam koga, ki bi njihovega otroka sprejel na delo, starši pa so sami pripravljeni plačati za to, samo da bi dobil izkušnje, kaj delo pomeni. Ker so zamudili tiste najugodnejše trenutke, ko se da otroka najbolj spontano vključiti v vsakodnevna opravila. Na drugi strani pa imate starše, ki niso nikoli razmišljali o tem, da bi njihov otrok sploh moral kaj delati. Saj vsi poznamo značilno sporočilo "Uči se, da ti ne bo treba delati". Otrokom pravzaprav lažejo, ker takšnih zaposlitev ni več, sinekure so že zdavnaj oddane."

"Šola je tvoja služba"

- V knjigi neusmiljeno napišete, da so starši fizično neznansko pridni, da naredijo vse za otroke in namesto njih, vzgojno pa so neznansko leni.

"Doslednost pri zahtevah se zmeraj splača. Ja, večinoma je lažje pospraviti sobo kakšnega najstnika, kot ga pripraviti do tega, da to stori sam. Tudi hitreje je, čas pa je postal strašno pomembna dimenzija. Marsikdaj mi starši na predavanjih rečejo, da opravijo otrokovo delo zato, da jim ostane več časa. "Ali greste potem na jogo, na tečaj zumbe, položite noge na mizo in berete?" jih vprašam. "O, to pa ne," odgovarjajo, "toliko časa pa spet ni." Ja, kje je pa potem dobiček! Ko delaš namesto otroka, ni nobenega dobička, ko delaš z njim, pa je to druga pesem in tudi odnosi so drugačni. Naj pojasnim na primeru: Večji otrok pomaga očetu beliti steno. Še dan prej je njegova mlajša sestrica začela čečkati po steni. "Mama, mala čečka po steni," bo obvestil mamo. Zdaj je stena na novo pobeljena in to z otrokovo pomočjo. In ko bo mala šla s pisalom proti njej, jo bo večji otrok ustavil že dva metra prej. "Mama, mala je hotela čečkati po steni." Nič ni bil "vzgajan" med enim in drugim dnem, nobenih novih modrosti mu nismo dali, sam od sebe je tako reagiral, ker je dobil drugačno izkušnjo in ker ceni delo, ki ga je vložil. Stena je zanj vredna več kot še dan poprej. Videti rezultat svojega truda - čez to ga ni!"

- Mar ni dovolj, da otroci pridno delajo naloge in se učijo?

"Velikokrat slišim od staršev: "Jaz imam svojo službo, tvoja služba je pa šola. To je tvoje delo." Če otrok doma po svoji "službi" pospravlja, se pa gre sivo ekonomijo, ali kaj?! Otroka je treba maksimalno vključiti v vsa domača opravila in to takrat, ko se nam zdi še malo premajhen zanje. Otroci, ki imajo privzgojene delovne navade, imajo tudi učne navade, to drži kot pribito. Otroku daš delo, pokažeš, kako naj ga opravi, potem mu dovoliš, da ga res v celoti opravi sam, in na koncu - to je najpomembnejše - skupaj pogledata, kako je opravljeno. Pomembno: pri delu se ne vtikuješ, ne puliš mu dela iz rok, lahko pa svetuješ. Osvetlimo s primerom: sedemletnik bo posesal prah v stanovanju. Hočemo, da je res v redu posesano, otrok pa seveda ne vidi vsakega lasu na tleh, ni vajen to videti. In če bomo potem, ko bo končal, šli sami "popravljat" za njim, nismo naredili nič dobrega. Staršem rečem, naj vržejo konfete po tleh, te otrok vidi. Lahko rečemo "Glej, tam je še eden" in je na koncu stanovanje res temeljito posesano. Potem otrok pospravi sesalnik na svoje mesto, pregledamo, kaj je naredil, in mu povemo, da je izvrstno opravil svoje delo. Verjemite, da se bo počutil odlično, nikakršna čokolada za nagrado ni potrebna."

- In če smo zamudili ta čas - ko se zdi, da je otrok še malo premajhen - , da bi zahtevali, naj sodeluje pri hišnih opravilih? Lahko "zamujeno" pri najstniku še nadomestimo?

"Še zmeraj se da, seveda. Navsezadnje, če bi bilo to nemogoče, bi odrasli ne hodili k vsem mogočim strokovnjakom, ko imamo probleme s seboj. Vendar je vložek neprimerno višji. Da petletnega fanta naučiš delati s sesalnikom, potrebuješ 20 minut in pest konfetov. Da naučiš posesati stanovanje petnajstletnega fanta, pa potrebuješ pet tednov in pest apaurinov."

- Kako torej?

"Ko pride tak dan, da imaš s svojim najstnikom kar dober stik, se da marsikaj napraviti. Njegova soba - klasika - je pravi rock"n"roll. (Včasih katera mama reče, da poskuša otroka izzvati s pripombo: "Kaj bodo pa tvoji prijatelji rekli, ko pridejo na obisk, kakšno sobo imaš?" Marsikatera je slišala odgovor: "Rekli bodo, kakšno mamo imam.") Vprašaš ga lahko, katero fazo pospravljanja pa res iz dna duše sovraži. Ker boš to fazo opravil namesto njega. "Pobrisati prah," bo rekel. In lahko začneta. Bog ne daj, da bi takrat pridigali v stilu "Le kako lahko imaš mizo tako nametano" in podobno. Ali da bi sporočali "Jaz znam vse, ti nič" - nikoli več ne bosta skupaj pospravljala, ker ne bo hotel. Takšno delo je lahko odličen način druženja, ker se s svojim otrokom družiš kot z osebo, kot z nekom, ki ima svoja videnja, vrednote ..."

"Ta nova učiteljica

je res nora"

- Kam, kako, zakaj se je izgubila starševska avtoriteta?

"Delež krivde nosi prav gotovo ta nesrečna permisivnost v vzgoji, ki smo jo privlekli iz Anglije. Danes jo imamo sijajno "zapakirano" v pravicah otrok, ki so nedotakljive, njihovo tolmačenje v šolah pa silno uborno. Otrokom v tem šolskem sistemu razložijo, kakšne so njihove pravice in kam se lahko obrnejo po nasvet, če se jim zdi, da so jim omejevane, kršene. Na primer: otrok ima pravico do igre. Najstnik vidi vrstnike, ki nabijajo žogo na igrišču, in reče, da gre ven. "Ne greš," reče mama, "ker moraš prej dokončati nalogo." "Ja, ampak, ko bom končal, bodo šli že domov. Jemlješ mi pravico do igre in šel bom k šolski svetovalki, v center za socialno delo, po internetu se lahko pritožim varuhu otrokovih pravic." Nihče ni temu otroku povedal, da so starši tisti, ki postavijo okvir, kdaj je čas za igro in kdaj za delo. Tako je tudi prav in amen! Staršem nihče natančno ne pove, kako se, denimo, uresničuje pravica otrok do izobraževanja. To gotovo ne pomeni, da ima otrok pravico, da ga vpišejo v šolo, potem pa lahko "šprica". Pogovarjal sem se z mamo treh otrok, od katerih si je najstarejši, srednješolec, zamislil, da ne bi več hodil v šolo, ker je tam "vse brez veze". "Ne morem ga prisiliti, da bi hodil, če noče," mi je rekla. Seveda se je šola kmalu zazdela "brezvezna" tudi mlajšima bratoma. Pa smo šli skupaj skozi vse posledice, ki jih lahko ima takšna odločitev. Ena od njih je tudi ta, da lahko ostanete brez otroškega dodatka. Na letni ravni je bil to velik denar za družino s tremi otroki. In naslednji dan so bili spet vsi v šolskih klopeh."

- "Ne morem ga prisiliti" - tak občutek nemoči je najbrž najbolj grozljiv ...

"Saj starši niso tako nemočni, kot se počutijo. Problem je v tem, da se mnogi počutijo tako sami. Slišim od mame samohranilke: "S partnerjem sva skregana, pa z mamo sva se tudi skregali in sosedje so zoprni, pa svetovalni delavki sem povedala, kar ji gre, in v centru za socialno delo sem se zadnjič tako skregala." Ja, normalno, da si sama! Veliko lažje se je skregati kot vzdrževati odnose. Ampak če sama vzgajaš enega mulca, je še kako pomembna podpora sorodnikov, prijateljev. Potrebuješ socialno mrežo, zanjo pa je treba skrbeti, se truditi in jo vedno znova krpati. In seveda ni pravo vprašanje "Zakaj se je to prav meni zgodilo?", ko nastopi težava, ampak "Kaj zdaj?". Vsi starši se kdaj znajdejo pred težavo, razlika pa je v tem, kako se z njo soočijo."

- Je pa malo lažje, če "krivdo" lahko naprtiš nekomu drugemu ...

"Tako se rešuje duševno ravnovesje. Fino je, če je lahko kriva učiteljica, Evropa, bivši partner, šofer avtobusa ..., vsi prav pridejo. Zadnjič sem poslušal mami z otrokoma v trgovini. "Ta nova učiteljica je nora," je rekla prva. "A veš, koliko naloge jim je dala. In to danes, ko je končno tako lep dan po dolgem času." "Res je butasta," ji je pritrdila druga. Otroška ušesa pa so bila zraven. Mar mislite, da bosta ta otroka lahko spoštovala svojo učiteljico? Seveda je ne bosta mogla. Mami pa se bosta kasneje čudili, ker bo naenkrat težava narediti domačo nalogo, ob tem pa se bo pojavil še problem otrokovega vedenja v šoli. Do oseb, ki jih ne spoštuje, se otrok lahko vede neprimerno. Obsojanje vpričo otrok je zanje strašansko slaba usluga."

- Zdaj se vse suče okrog spričeval in slabih ocen. Je mogoče mesec pred koncem šole še kaj rešiti, zlepa ali zgrda otroka prisiliti k učenju?

"Da se marsikaj rešiti, a za ceno, ki tega ni vredna. Za ceno rušenja medsebojnih odnosov in pri nekaterih se v tem času porušijo za zmeraj. Da se pritisniti na mulca, da popravi oceno, preden dobi "popravca", v resnici pa to ni dobra dolgoročna naložba. Da bo hitreje prišel do kruha, če letnika ne bo ponavljal - ta opcija je tako odpadla v tej krizi, ko je s službami težko. Dobil bo pa izkušnjo, da lahko marsikaj namesto njega napravijo starši, učitelji, inštruktorji. In takšna izkušnja ni dobra popotnica za otroka."

- Večina psihologov bo rekla, da mora biti šola sproščujoča in otrok sproščen. Bog ne daj, da bi lahko bil tudi strah motiv za učenje.

"Zgodilo se je, da je glavno mesto v šolstvu zavzela psihologija, in ne pedagogika. Tudi opisno ocenjevanje brez številčnih ocen je pogruntavščina psihologov in utemeljili so ga tako dobro, da ni bilo treba podati niti "menjalniškega tečaja". Danes si starš niti približno ne zna izračunati, za katero oceno zna njihov otrok. Okradeni so za pravico, da bi to vedeli. Psihologija se je naselila v pedagogiko čez in čez. "Uvozili" smo jo z Zahoda in pridobila je strašno uporabno vrednost. Človek mora biti malo odvisen in če za svetovanje še plačaš, je to toliko več vredno. Državi pa to samo olajša stvari. Kajti človek, ki je srečen, sam odloča o sebi - in mu ne pride na misel, da bi potreboval psihologa, ker svoje težave razrešuje v pogovoru s prijatelji, sorodniki, starši -, takšen pa ni prav dober za državo."

- Kakšna osnovna šola je za vas dobra?

"Gotovo ne tista, ki nudi 40 prostočasnih aktivnosti. Jaz bi jih znižal na štiri. Starši pa naivno mislijo, da je takšna šola najboljša. Pa tista, pred katero visi veliko zastav. Zelena za ekošolo, zastava za zdravo šolo, pa mavrična zastava ... V resnici to pomeni, da so učitelji razpeti med več programov in se morajo več posvečati stvarem, ki niso vezane na pouk, in ne izboljšujejo kvalitete pouka in vzgoje. Pa še utrujeni so po vrhu.

Danes povsod slišite: "Šola je priprava za življenje." Oh, dajte no! Ko bo otrok dobil spričevalo, bo začel živeti, do takrat pa je le napol živ, ali kaj! Šola ni nobena priprava na življenje, šola je življenje in otrok mora že v šoli doživeti tisto, kar ga čaka v realnem svetu. Danes pa je toliko blebetanja o tem, kako v rokavicah je treba z otroki, da ne bodo doživljali travm, ki bi jih zaznamovale za vse življenje. Bedarija! Otroci imajo vgrajene dobre varovalke in prenesejo več, kot se nam sploh sanja."

Takšni in drugačni

stari starši

- Seveda vsi hočemo zadovoljne otroke. Kot družba pa jim z reklamami, preko omrežij, v medijih sporočamo, da bodo bolj zadovoljni, če bodo imeli veliiiko stvari - od pravega iphona do odlične pasje hrane za hišnega ljubljenca.

"Kdaj je dovolj, kaj je dovolj? Mnogi starši so pripravljeni dati ves svoj denar in ves svoj prosti čas vložiti v to, da bi natlačili otrokovo okolje. Kupijo mu boljši računalnik, boljše kolo, vpišejo ga v boljši športni klub. Na ta način niso še prav nič vložili v otroka, samo v zunanjost. V otroka ne vlagaš z denarjem, ampak z odnosom. S tem, da od njega zahtevaš vse, kar je zmožen storiti, in na tak način, da mu omogočiš izkušnje, ki so drugačne in mu bodo pomagale preživeti v svetu, ki vedno bolj zahteva odgovornost."

- In če si kot starš ne moreš dati najboljše ocene, ko otrok odraste, se lahko tolažiš, da boš imel "popravca" z vnuki.

Glorija Lorenci

"Nihče ni temu otroku povedal, da so starši tisti, ki postavijo okvir, kdaj je čas za igro in kdaj za delo. Tako je tudi prav in amen!"

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: kr ena mama (23.5.2012 7:44:30) IP: 91.209.49.130 ODLIČEN ČLANEK!!!!!!Da bi ga le prebralo in si ga k srcu vzelo čimveč takšnih staršev, ki so prepričani, da je njihov mulc središče vesolja, v resnici pa je le do neskončnosti razvajen smrkavec, pri katerem so starši zamudili to, kar v članku piše.... Končno en pameten, zrel in odgovoren odnos do potomstva. ŠE ENKRAT BRAVO!!! Komentator: Atena (27.5.2012 22:07:50) IP: 84.41.49.234 Ja res je vendar je nekdo rekel bobu bob. Atena Komentator: Zdenka (30.5.2012 8:42:07) IP: 95.176.137.239 Bravo, odličen čalenek, končno nekaj pametnega, otroka je treba soočiti z realnostjo, ne pa ga zavijati v vato. Komentator: mama 3h (30.5.2012 8:57:29) IP: 89.212.163.145 Odličen članek, posredovala ga bom partnerju in prijateljicam ... Komentator: ANITA (30.5.2012 13:23:10) IP: 89.142.132.57 Ja res je moram iskreno priznati, da je prispevek res enkraten in bi ga bilo dobro predstaviti v šolaš ali knjižnicah, da bi ga slišalo veliko staršev, ki ima vsak dan večje težave z vzgojo dolžnostmi otrok in njihovimi delovnimi navadami. Lp od anite Komentator: Mladi učitelj (30.5.2012 13:26:35) IP: 86.61.78.159 Odlično! Stara dobra pamet. Všeč mi je. Lp! Komentator: babi (30.5.2012 15:11:34) IP: 188.230.186.243 Hvala za zdravo pamet. Ko se je moja vnukinja v okviru šolskega programa učila "otrokove pravice", jih je vsa navdušen, brez napamk zdrdrala svojemu očetu in pričakkovala pohvalo. Ta pa nič, le vprašal je, če je to vse. Razočarana mu je pritrdilno odgovorila, oče pa ji je rekel:" Ko boš tako gladko znala tudi otrokove dolžnosti, pa se ponovno javi, veš, k vsaki pravici sodi tudi dolžnost." Komentator: Šrimp (30.5.2012 22:51:29) IP: 46.150.62.208 sijajen intervju. škoda da je to le tihi glas v groznem hrupu, ki je današnja vzgoja in izobraževanje..... Komentator: milan (31.5.2012 10:01:20) IP: 93.103.238.75 To ni članek samo za starše in srčno upam da go bodo videli tudi vsi tisti, ki v državi morajo upravičevat svoje delo (razni svetovalci na ministrtsvu), šole pa morajo imeti čimveč zastav pred njo saj tako zahteva ta in ta. O vzgoji in izobraževanju pa tako ne bi izgubljal besed (kar povprašajte tiste ki delajo po šolah, fakultetah in naj vam odkrito povejo kako je bilo pred npr. 10,15,20 leti in kako je sedaj tako na področju znanja kot tudi predvzgoje oz. vzgoje). Seveda pa starši, ki še imate čas, vzamite si stvar k srcu (seveda tudi jaz). Komentator: Ajša (31.5.2012 14:28:18) IP: 93.103.13.87 Ali se samo meni zdi, ali je res, da je sedaj prišla generacija, ki nekako prezira nedelo, neocenjevanje, in spoštuje vrednote, ljudi in čas? Dober članek in definitivno bo treba raztrobiti to čim več ljudem. Komentator: anitram (31.5.2012 14:38:21) IP: 109.182.113.158 Krasen članek, posredovala ga bom svojima otrokoma, da bosta videla, da sta bila normalno vzgajana, ko sva z možen od njih zahtevala delavnost in red. Pa naj se vprašata, zdaj ko sta odrastla, če bi pri svojih otrocih lahko zahtevala še več. In seveda je to krasen članek za vse starše, ki imajo "slabo" vest, ker od svojih otrok zahtevajo odgovornost in delavnost in predvsem za tiste, ki tega ne zahtevajo. Komentator: Ena mama (31.5.2012 15:35:14) IP: 86.61.69.70 Odličen članek!!! O pravicah lahko govorimo, ko so dolžnosti opravljene. Otroci pa v osnovnih šolah učiteljem grozijo z odvetniki. Kam se je razblinilo spoštovanje do starejših, nadrejenih... Kdo je zamočil? Pri vsem so velikokrat najglasnejši zagovorniki pravic in demokracije odrasli, ki sploh nimajo otrok ali vsaj opravka u njimi! Torej - čevlje sodi naj kopitar. Komentator: Biba Tone (31.5.2012 19:28:18) IP: 89.143.159.174 To je članek, ki bi ga morali dobiti starši že ob vstopu otroka v vrtec! DEJSTVA IN RESNICE, ki so premalokrat izrečene! Hvala avtorju za izčrpnost! Komentator: mama (31.5.2012 21:21:54) IP: 89.212.97.9 Krasen članek,to so modrosti naših mam, katere bodo morale zopet na površje, če ne bo hudo, ko pišče več ve kot koklja. Komentator: poklicna vzgojiteljica (1.6.2012 11:48:09) IP: 89.142.29.209 Zelo se strinjam...očitno je permisivnost prišla do konca, in se vzgoja začenja obračati nazaj proti avtoritativni vzgoji...končno. Koristno bi bilo, če bi se o vzgoji (vzgojnih zahtevah in vzgojnih učinkih) začeli pogovarjati bolj konkretno, ne pa vedno z nekimi splošnimi, večpomenskimi in relativnimi floskulami. Komentator: Nataša (1.6.2012 12:19:22) IP: 194.152.13.232 Upam, da bodo takšno razmišljanje kmalu začeli uporabljati v praksi ne samo v intervjujih. Za začetek bi bilo že dovolj z večjo avtoriteto učiteljev v šolah, ne pa da samo jamrajo, kako oni nič ne morejo. Že staršem naj postavijo omejitve pri njihovih razvajenih otrocih v prvem razredu in tako naprej do devetega. Komentator: bodoča specialna in rehabilita... (1.6.2012 17:07:50) IP: 89.212.249.88 Perfektno! Še več takih!!! Komentator: stara mama (1.6.2012 19:36:55) IP: 89.212.120.213 BRAVO!!!!! Končno en zdrav pogled na vzgojo,kakršnega že dolgo nisem prebrala.Upam ,da ga bo prebralo čimveč mladih staršev pa tudi nam starim staršem osvežuje spomin na vzgojne metode naših staršev in učiteljev.Današnjim učiteljem ne zavidam njihovega poklica,saj so popolnoma onemogočeni pri vzgoji pa tudi ocenjevanju,saj jim nemalokrat grozijo s tožbami če njihov "princ ali princeska"ni dobro ocenjen. Komentator: tat (1.6.2012 21:58:29) IP: 31.217.36.198 Vsaka čast profesionalnem pristopu tej tematiki,vendar je za moje dojemanje tak pristop zelo diskutabilen.. Komentator: Matej (2.6.2012 15:56:19) IP: 46.54.249.127 Končno! Strokovna in z življenjskimi izkušnjami podkrepljena uničujoča kritika permisivnega sistema! Takoj bom posredoval 10-im naprej! Pa še to: " Dobri zgled ni ena od možnosti vplivanja na ljudi. Je edina." Albert Schweitzer Komentator: Renata (2.6.2012 16:19:45) IP: 89.142.74.252 Odlično razmišljanje. Sedaj pa poglejte naš kompleten šolski sistem, pa razmišljanja, dejanja večine slovencev-staršev..., ne samo nas, ki komentiramo ta članek. Ali sovpada? Komentator: Vzgojiteljica (2.6.2012 17:29:47) IP: 84.52.129.107 Draga Nataša V šolah in vzgojnih zavodih prav nič ne jamramo, temveč na ta problem že leta opozarjamo vse mogoče odgovorne instance. In ko od otrok zahtevamo sprejemanje odgovornosti, dolžnosti,aktivno sodelovanje..., nas obtožujejo, da jih maltretiramo. Pa da ne bo pomote- ne samo otroci, uradne pritožbe vlagajo starši, centri za socialno delo, zagovorniki otrokovih pravic itd. Pa da bo absurd še večji, z izgovorom, da to pač zahtevajo razni zakoni, konvencije itd., ki se jih pač moramo (?!?) držati v demokratični (?!?) Evropi. Dokler ne bodo tam zgoraj, od vlade, ministrstev in vseh raznoraznih služb vseha tega uvideli, pa se mi, vzgojitelji in učitelji, zagovarjamo na sodiščih. Tako je- ZAGOVARJAMO SE NA SODIŠČIH! Ker smo zahtevali, da se otrok vede do sočloveka spoštljivo in ne krati pravic drugim,ki jih pretepa. Komentator: Kemo (2.6.2012 18:48:49) IP: 78.153.49.206 Generacija, ki je trenutno najbolj delavno aktivna, je bila vzgojena s klasično vzgojo, ki jo gospod Juhant promovira kot edino pravilno. Torej, treba je delat in se ne spraševat, ali je to delo zares koristno. In kam nas je ta generacija tako vzgojenih pripeljala. V Slovenijo, ki je popolnoma neinovativna, ki po produktivnosti vedno bolj zaostaja, kljub temu da nadpovprečno delamo. In to zato, ker smo vzgojeni, da delamo samo to, kar nam ukažejo. Ne trdim, da je trenutna vzgoja najbolj pravilna, ampak vračanje na stare vzorce nam prav veliko ne bo pomagalo. Svet gre naprej! Komentator: Vzgojiteljica (2.6.2012 20:59:08) IP: 84.52.129.107 Sprejemanje odgovornosti in pravice gredo z roko v roki, ne vsako zase. Upoštevanje obojega hkrati pa nima veze z vračanjem na stare vzorce, vsaj dvomim, da kdorkoli od tukaj pisočih govori o nasilnem doseganju ciljev. Ko otroku postaviš zahtevo, s tem svoje naloge še nisi končal. Ob tem sledi še kar nekaj tvojih dejanj, komunikacije itd., a že tu zgoraj se da najti kaj uporabnega... Edine pravilne vzgoje, za vse otroke enake, pa definitivno ni. Poti do cilja so različne, pa lahko kljub temu upoštevajo tako pravice otroka kot njegovo individualnost. A ohraniti morajo neke okvire, ki preprečujejo padanje otrok le še navzdol, posledično tudi v neproduktivnost in neinovativnost ter obenem ohranjajo spoštovanje sočloveka (in vsega okoli nas), mladega ali starega... Komentator: Dušan (2.6.2012 22:26:35) IP: 95.176.187.65 Mare je res CAR, kot rečejo mladi sedaj. Res reče bobu bob in nekdanji sodelavci ga kar pogrešamo. Vsem nam, staršem in starim staršem, je pokazal ogledalo. A sprašujem se, le kako smo mi vzgajali svoje otroke, da sedaj oni vzgajajo svoje v razvajence in prihajajo k razrednikom in ravnateljem z odvetnikom in zahtevajo celo, da učitelj popravi oceno (poznam primer) s 3 (dobro) na 4 (prav dobro), ker je njihov mulc vendar "hudo brihten in razgledan in učitelj tega sploh ne opazi". Spomnim se tudi primera pred dobrimi 15 leti, ko se je fantič potegoval za svoje pravice in je s pomočjo učiteljice tujega jezika pisal v Ženevo na UNICEF in prosil za Deklaracijo o otrokovih pravicah. Čez čas jo je res dobil, a s pripisom, da vse te njegove pravice izhajajo predvsem iz opravljenih dolžnosti. In stvar je bila zaključena. Fant je diplomiral in sedaj lepo skrbi za svojo družino. Komentator: Vzgojiteljica (2.6.2012 23:42:44) IP: 84.52.129.107 Ja, verjetno bi, s takšnimi in drugačnimi podobnimi primeri izkušenj, lahko napisali prilogo h knjigi :) Komentator: JINX (3.6.2012 8:40:21) IP: 84.52.160.254 Spošptovani g. Juhant! Res ste eden (pre)redkih strokovnjakov, ki še razmišlja z zdravo pametjo. Sledim vam že precej let in po vaših vzorih "oblikujem" svoje otroke. Resnično deluje. Hvala vam za to. Komentator: MM (3.6.2012 15:44:35) IP: 92.37.30.38 Bravo končno nekdo,ki govori tudi o otrokovih dolžnostih in ne samo pravicah. To bi morala vedet tudi vsa uradna politika na tem področju.Ne pa samo kaj smo odrasli dolžni narediti,da ne bodo mulčki do življali travme in še kaj. To govorim že dolga leta,g.Juhant bravo za vas. Komentator: matrica (4.6.2012 11:40:09) IP: 46.150.52.228 Bravo kemo!!! Generacija mojih staršev je bila tako vzgojena. Niso mi v vzor! Brez veselja do živjenja, večno bolni (ker potrebujejo pozornost)in vsega jih je "strah"! Ne učimo jih z besedami, ampak z dejanji!! Dejstvo je eno: starši nimajo več časa za svoje otroke, otroci so prepuščeni sistemu, ki pa nima čustev!! Zato je stari vzorec avtoritarne vzgoje "krasen", da prevalimo krivdo stanja družbe na permisivno vzgojo!! p.s. otroci nimajo varovalk, le potlačiti znajo zelo dobro- dokler.... mama čudovitega majhnega otroka in čudovitega najstnika, ki sta ljubljena in srečna. Imam veliko časa zanju! Komentator: učiteljica (4.6.2012 15:35:14) IP: 89.143.101.103 Končno nekaj pametnega o otrocih! Učitelji smo razpeti med pravilniki oz. pravicami otrok in starši. Če se staršem zazdi, da je učitelj prestrog ali da celo preveč zahteva, je potrebno takoj povedati ravnatelju. Otroka morajo ščititi, vendar ne tako. Otroci se morajo sami učiti, seveda pod nadzorom staršev. Tega niso navajeni, ker so preveč "scrkljani", zato pa pride do težav, saj se sploh ne znajo učiti. Potem izpade, da si preveč domišljamo, če zahtevamo, da se naučijo. Poleg tega celo zagrozijo, da bodo povedali ravnatelju. Ja, kje smo mi upali kaj takega! Komaj sem vedela, kje je pisarna, kaj šele da bi tja kdaj šla! Vse se je res začelo s pravilniki, zato nas danes dijaki ne spoštujejo. Ali pa so zelo redki tisti, ki nas še spoštujejo. Ko me je mama klofnila, sem takoj vedela, da tega ne smem. Danes pa so pravice... Komentator: učiteljica (4.6.2012 17:24:20) IP: 89.143.158.169 Ja, moja kolegica, profesorica matematike še starega kova, ima vendno na nacionalnih preverjanjih znanja nadpovprečne rezultate, letos v devetem razredu nekaj nad 79% ob slovenskem povprečju okoli 50%. Se sprašujete, zakaj? Ker krši vsa pravila in učencu, ki trikrat nima domače naloge, da v redovalnico enko. Pa sem jo vprašala:"Ja, kako si upaš? Kaj se ne bojiš inšpekcije?" Pa mi je odgovorila:"Naj pride, jaz dam tak cvek itak v enem razredu samo enkrat in eksemplarično zaleže za vse ostale, ki jim ravno zato še na misel ne pride, da ne bi delali nalog. In če bo inšpektor zahteval, ga bom pa zbrisala." In delajo naloge vsi, ker je enica res edina stvar, ki se je bojijo. Isti otroci pri meni, ki "jajc" nimam, naloge ne delajo. Jaz si samo zabeležim in nekateri je nimajo do današnjega dne tudi 30x. Starši zmigujejo z rameni:"Ja, pa kaj naj? Saj mu rečem, pa če ne uboga..." Če ne bo šola in učitelj avtonomen, ampak ne le na papirju, pa če bodo inšpektorji ščitili le otrokovo pravico do znanja, ki mu jo odrekajo ravno starši sami s pomilovanjem, se bo nivo znanja dvignil, prej pa ne. Vse bo šlo v maloro, žal...Za dobrim učiteljem, ki se ne upogne in je moralno sam sebi odgovoren in dobro uči zaradi sebe, ne stoji nihče. Predvsem ne ravnatelj, ki ga volijo 3 predstavniki staršev in 3 predstavniki občine, ki so tudi starši in 3 zaposleni. Že sistem je tak, inšpekcija in ravnatelji pa ščitijo otroka, češ, da je najšibkejši v primeru spora. Pa je res? Komentator: Marcel (4.6.2012 20:34:44) IP: 90.157.135.11 Zanimiv članek, direkten in vsekakor z veliko soli. Osebno sem že kar lepo število let učitelj, večinoma označen bolj kot zmaj in zelo zahteven. Res pa je tudi, da nikoli ni nihče rekel, da ne razložim, da ne pomagam ali kaj podobnega. Članek je tako prijetna potrditev mojega odnosa do učencev. T.i. maltretiranje, ki ga je nekdo omenil v predhodnih komentarjih pa ponavadi porodi dobre rezultate in zadovoljne učence. Ljudje smo že tako naravnani, da težave radi pozabimo in se osredotočimo na pozitivno. Težave, ovire in kakšna neprijetnost nas le utrdijo, da ne obupamo, ko nas doleti kakšna večja neprijetnost. Ja, dober članek, res. Komentator: Vesna (5.6.2012 21:31:09) IP: 86.58.28.171 Odličen članek, odličen človek. A kaj to pomega, če tega ne bodo brali ljudje, ki bi nujno morali to prebrat, če pa že bo kateri, se ga pa tak in tak ne bo nič prijelo. In sproducirali bomo še več "slovenceljnov", ki ne bodo znali mislit s svojo glavo, ko bodo odrasli. Neodgovorni starši pričakujejo, da jim bo šola vzgajala otroke, "normalni" in odgovorni starši jih bodo pa vzgajali doma. To je vsa razlika. Komentator: Vesna (5.6.2012 21:31:37) IP: 86.58.28.171 Odličen članek, odličen človek. A kaj to pomaga, če tega ne bodo brali ljudje, ki bi nujno morali to prebrat, če pa že bo kateri, se ga pa tak in tak ne bo nič prijelo. In sproducirali bomo še več "slovenceljnov", ki ne bodo znali mislit s svojo glavo, ko bodo odrasli. Neodgovorni starši pričakujejo, da jim bo šola vzgajala otroke, "normalni" in odgovorni starši jih bodo pa vzgajali doma. To je vsa razlika. Komentator: špela metličar (6.6.2012 9:43:32) IP: 46.164.2.81 wauuuu... zelo dober članek in zelooo poučen! biti starš je zelo odgovorna služba in naložba za celo življenje. najtežja služba je najlepša služba! Komentator: Emil (6.6.2012 15:39:34) IP: 83.217.130.73 Že dolgo podobno razmišljam, končno pa je nekdo to tudi spravil v pisano besedo. Sicer pa je res - najlaže je investirati 100 € in misliti, da si svoje naredil. Dati denar je veliko lažje kot dati sebe... Komentator: TanjaB (6.6.2012 21:43:12) IP: 93.103.153.135 Njegove metode sem preizkusila v praksi - do sedaj so se še vse potrdile in obnesle. Priporočam vse njegove knjige: Varuh otrokovih dolžnosti; pa tudi še dva dodatka, v katerih so izjemno konkretni predlogi in ideje. Če koga zanima si več lahko prebere na njegovi spletni strani: www.čmrlj.si (s Č!) Všeč mi je bil primer o tem kako usmerjati otroka pri izbiri srednje šole. Juhant pravi: kako naj se otrok odloči za nadaljnje šolanje, če pa samega sebe ne pozna? Zato predlaga npr. tole: kupite v trgovini tranzistor za 10 evrov in ga z otrokom razmontirajte in znova sestavite (celo če vam ne uspe, strošek za "polomijo" ni velik). In pri tem posebej poudari da to ni toliko izkušnja za fantke, ampak predvsem za punčke! Komentator: LILA (7.6.2012 19:46:00) IP: 31.15.184.127 ČUDOVITO ! AMPAK KAJ POMAGA, ČE TAKIH STROKOVNJAKOV PRI NAS NE UPOŠTEVAMO ! LEPO JE DELATI Z OTROKI, AMPAK KAJ, PA KO SO ZRAVEN STARŠI ! Komentator: klavdism (8.6.2012 12:07:01) IP: 89.143.46.111 Res dober članek, poučen za mnoge, se pa strinjam, da ga sigurno ne bo prebral tisti, ki bi ga moral. Samo poglejte kdo hodi na roditeljske in govorilne, še v mojem času, ko sem bila osnovnošolka, so na rod. in gov. hodili samo tisti starši, ki praviloma niso imeli težav ne z učitelji, niti s sistemom. 'Ta težavnih' nikoli ni bilo na spregled. Še zdaj je tako. Brezbrižnost do otrok se kaže tudi na takem področju, potem pa jokajo za posledicami. Prepozno! Komentator: mama štirih otrok (8.6.2012 21:29:30) IP: 93.103.102.100 ni vse tako enostavno kot je videti na prvi pogled. Ko je bil moj najstarejši sin v 2. razredu, sem učiteljico lepo prosila, naj mu ne da odličnega uspeha ampak prav dobrega, da mu bom lahko na ta način dopovedala, da je treba v šoli pisat v zvezek tudi, če snov že obvladaš, ker je pač tak red. Na koncu je bil vseeno odličen in tudi zvezki so ostajali precej nepopisani ves čas njegovega šolanja. Situacije so različne in najlažje je obsojat starša, ki se mogoče zelo trudi a mu zaradi različnih okoliščin ne uspeva. Zgoraj je samo en primer. Dokler pa bodo starši cele dneve v službah (tisti, ki jih še imajo) bodo otroci taki kot so, ker starši pomanjkanje časa zanje nadomeščajo z razvajanjem. Komentator: Meta (9.6.2012 13:09:31) IP: 93.103.159.89 Res odličen članek, a kaj bi to ponavljala. Niso samo pravice, tudi dolžnosti in najpomembnejši je zgled.Kako naj otrok spoštuje odrasle( učitelje, stare starše in ostale), če vidi, kako o njih mislijo starši.Zato starši pazite, kako govorite ali pa delate pred otrokom. Komentator: Tanja (9.6.2012 13:16:25) IP: 89.212.6.55 Izredna pohvala za izjemen članek, malo je danes takih. Komentator: Vesna (9.6.2012 23:31:38) IP: 78.153.32.138 Koncno nekaj pametnega in uporabnega. Komentator: Metka Meh (10.6.2012 10:28:16) IP: 46.164.15.50 PREPROSTO ODLIČNO. KOT BI NEKDO SPRAVIL NA DAN MOJE MISLI!!!!čLANEK BOM NESLA V ŠOLO HVALA, HVALA, HVALA! Komentator: Suzana (10.6.2012 22:53:43) IP: 46.150.45.127 Odličen članek. Z vsem se strinjam. Komentator: Natalija (11.6.2012 10:49:56) IP: 212.18.48.156 neverjetno, v vsaki besedi, stavku, odgovoru pritjujem. Vsekakor življenje otrok se prične v družini in je res tako težko šolski sistem obrniti in ga poenostaviti, ne pa komplicirati in ga natrpavati z balastom... BRAVO ZA ODLIČEN INTEVJU, ŠE VEČ TAKŠNIH. Komentator: snežka (11.6.2012 23:50:20) IP: 188.196.30.234 Z vsem se strinjam in pozdravljam zdravo pamet. Se mi pa vseeno poraja dvom. Družb ain z njo vzgoja sta eno samo vrteče se kolesje (vse se obrača in vrača. enkrat permisija, drugič represija, odvisno od materialnega in moralnega stanja druže, zavesti. Nič ni sveto, v izoraževanju sploh ne. Eno pa je gotovo, le delo vodi k jelu in uspehu. Današnja družba in kapitalizem zahtevata ustvarjalnega, ubogljivega in marljivega človečka, ki bo zmogel z velikim delom in malim plačilom nasititi aparat, torej takega zdaj vzgojiti. žalostno je to, da otroci sploh niso ničesar krivi, oni so rezultatt naše miselnosti in vzgajanja. zato najprej see vprašajmo, kaj res želimo in za koga. Sem pristaš svobode, odkritih in poštenih odnosov, tudi z otroko. Vzgojimo ga v svobodnega, mislečega in ljubečega. Ne izkoristimo tega časa in potreb tega časa, da vzgojimo spet generacije novodobnih hlapcev. Delati da, a z razumom in srčnostjo. In ne pozabimo, mi smo otrokovi vodniki. Komentator: Angelca (12.6.2012 12:05:05) IP: 90.157.238.155 Se strinjam s Snežko, v celoti. Mi smo rasli v socializmu, takrat si moral ubogati starše in razmišljati v smeri takratne družbene ureditve. Danes pa življenje poteka v čisto drugačnem družbenem sistemu in redu. Moj primer je pa tak: imam tri otroke in je vsak drugačen, mislim samo glede načina opravljanja dela. Prvi otrok je takoj na besedo ubogal, drugi je bil vedno pripravljen reči ne, tretji pa kakor kdaj, včasih ja, včasih ne. Zato res ni enega pravila za vse. Ker sem bila navajena, da je prvi otrok vedno vse takoj ubogal, mi je bilo hudo za drugega in za tretjega, ker sta bila drugačna od prvega. Sedaj odraščajo in ne vem, kako bo v prihodnje. Je pa res, da so v šoli bili pridni in sta se druga dva zgledovala po prvem, razen tretji otrok, ki je bil v šoli dober do 4. letnika, potem pa je začel popuščati proti koncu šolskega leta. Sedaj je po mojih hudih pritiskih in s pomočjo razrednika, da se mora naučiti in popraviti ocene, da bo razred izdelal, to tudi izpeljal, malo pred tem pa je že kar naznanil, da bo razred ponavljal. Sedaj so že skoraj pri koncu z maturo in ne vem, če jo bo naredil, ker se zelo malo uči, sem mu pa obljubila in tega se tudi 100 % držim, da ga ne bom priganjala k učenju za maturo, vendar če v rednem roku ne bo maturiral, bo šel v službo opravljati fizična gradbena dela, to je delo na gradbišču. Komentator: zdrava pamet (12.6.2012 14:21:12) IP: 90.157.198.182 Res je nekaj pametnega v tej zadevi, dejstvo pa je, da je v večini otrok "posledica" dejanj staršev: če delajo in se pehajo za karierami cele dneve, po trgovinah in lepotnih salonih,vmes ločujejo in na veliko ukvarjajo z novimi partnerji...ja, kaj pa še pričakujete od njihovih otrok? So res oni sami krivi? Pa še to: nisem cerkvena miš, a nek župnik je rekel: pogledam otroka, pa takoj vem, kakšen je starš.In to človek, ki (verjetno) nima otrok, pa tudi ni nek dipl. pedagog, in kakršenkoli specialist že. Za otroke si je potrebno vzeti čas oz. biti z njimi, jih imeti rad in imeti čisto enostavno zdravo pamet.v dobrem in slabem. Komentator: Jakobina (12.6.2012 18:03:10) IP: 93.103.157.219 Kje so še taki, ki razmišljajo zdravo... vse več je bolnih na tem svetu, ki morajo "zaščititi" svoje otroke pred zdravimi in g4rozijo in nadlegujejo, kot da so edini na tem svetu in vse mora biti po njihovo... Komentator: brina (12.6.2012 21:38:08) IP: 46.164.14.66 ja res je dober komentar, jaz sem gospoda že poslušala na seminarju in sem bila nad njim zelo navdušena, škoda je le, da to vodilni v vzgoji ne jemljejo tako in da to ne slišijo starši, ki svojim otrokom znajo privzgojiti vedno manj spoštovanja do vzgojiteljev in učiteljev, včasih je bil učitelj ali vzgojitelj spošovanja vreden, danes pa je ponekod vreden manj kot čistilka, sama sem odraščala pri taki vzgoji, ki jo zagovarja gospod Juhant, pa zato nisem ne umsko ne psihično prizadeta ali omejena Komentator: Alatul (14.6.2012 7:23:22) IP: 188.198.10.70 Zelo dober prispevek, poučen in realen. Uredite tako, da bo predstavljen širši javnosti na SLOTV. Komentator: JNMD (14.6.2012 13:54:43) IP: 193.77.54.34 Pohvalno, se strinjam s predhodnikom, članek mora biti predstavljen na TV medijih in o njem je potrebna obširna debate, seveda v pozitivnem smislu. Članek mi samo potrjuje, da z možem vzgajava v pravi smeri, delovne navade in spoštljivost do sočloveka - to danes otroci potrebujejo in morajo "imeti"! Žal, problem pa so starši! Takšne starše obsojam! Komentator: Andrejka (14.6.2012 14:54:14) IP: 109.182.114.144 Članek na mestu. Pridružujem se tihim željam, da bi ga videla vsa vesoljna Slovenija in vsi starši, ki ''niso dorasli'' svojim razvajenim mulcem in mulkam, kateri jim pred nosovi mahajo s svojimi pravicami,....o dolžnostih pa,...potem pa vse tiho je bilo... Žalostno, pa vendarle resnično. Hvala meni in še komu, da delam z otroki na obrobju, pravzaprev na vasi, kjer nam je vsem marsikaj prihranjeno. Že res, da otroci nimajo stotine stvari na razpolago, da bi zapolnili svoj prosti čas do zadnje minute, že res, da se lahko igrajo tudi na dvorišču in v bližnjem gozdu delajo hiše na drevesih...Pa vendarle, vidijo velikokrat le svoje pravice. Torej se v tem ne razlikujemo kaj veliko od mesta. Razlika je verjetno ta, da svojih pravic otroci ne zagovarjajo tako zelo goreče in strastno, ker razumejo tudi učiteljičino razlago definicije pravic IN dolžnosti. Vem, razumejo tudi ostali otročki, samo, nekateri NOČEJO razumeti, saj je to težko sprejeti. Avtorja sta napisala celo knjigo z naslovom VARUH OTROKOVIH DOLŽNOSTI...Vzemite jo v roke, ne bo vam žal......pa lep vikend Komentator: Vzgojiteljica (17.6.2012 22:43:29) IP: 84.52.129.107 Kakšni drugačni časi? Seveda so drugačni (drugačne so vsebine, tempo, načini komuniciranja in nešteto drugih stvari), in odkar obstaja človek, so se spreminjali- od takrat, ko si je s sekiro in kožo okrog pasu iskal hrano, pa do danes, ko si svoj "šnicl" naroči prek interneta... A vedno znova in znova je ta isti človek ugotavljal, kakšen pomen ima spoštovanje soljudi... In vedno so nekje ostajala ljudstva, ki na neke vrednote niso nikoli pozabljala..., ki so vedela, kaj jim omogoča opravljanje dolžnosti, prenašanje znanja, strpen odnos do soljudi, prijaznost... Bil je mir in bile so vojne... A tudi danes so družine/starši, ki jim v omenjenem pogledu uspeva vzgojiti krasne otroke, pa niso prikrajšani za nič od tega, kar dobijo "današnjega" ostali... A zato ne živijo v tem času? Izbiramo pa sami. Ti drugačni časi smo MI! Pa če je okrog nas 10 računalnikov ali samo eden. Komentator: Bernarda (22.6.2012 7:00:55) IP: 109.182.54.72 Sem učiteljica že 27 let, zato lahko iz izkušenj povem, kako se generacija za generacijo spreminja. Največji problem, ki ga jaz vidim zadnja leta je v tem, da starš otroka v prvi triadi postavi učiteljici vprašanje - prošnjo: Kako naj delam s svojim otrokom,nič ne uboga. Prišla sem do spoznanja, da se zdaj ne ve več kdo je starš; kdo vzgaja; vsak NE postane ja.... Niso krivi otroci, saj v šoli opažam, da z doslednostjo otroci upoštevajo dogovore in pravila. Res pa je, da kot učiteljica potrebujem za to več energije, iznajdljivosti in drugačne motivacije... Dragi starši, vaši otroci ne potrebujejo dragih igrač, ampak vaš čas, ki vam ga zmanjka ali pa Komentator: Maja (23.6.2012 15:35:43) IP: 188.230.135.238 Meni se zdi članek čudovit. Zajame tisto, kar so mnogi uspeli pozabiti. In se nikakor ne strinjam s tistimi, ki so mnenja, da piše o avtoritarni vzgoji. Ne obstajata namreč le avtoritarna in permisivna vzgoja (med drugim obstaja še avtoritativna recimo - kjer odrasli vodi otroka, mu postavlja pravila in priznava pravice in kompetence). To, da od otroka nekaj zahtevaš, da nekaj MORA, še ne pomeni, da je vzgoja takoj avtoritarna. Treba je najti neko srednjo pot, odvisno od otroka in starša. Osebno so meni moji starši vzor. Imeli smo pravila in dolžnosti ampak smo se imeli ob vsem tem še vedno fino in smo se zabavali. Ni šlo za ukaze, ampak dogovorjena pravila, ki smo se jih dosledno morali držati vsi, tako moji starši, kot jaz moj brat in moja sestra. To, da smo morali v otroštvu kdaj posesati, zložiti posodo v stroj, zložiti nogavice ali pospraviti svojo sobo sem vedno videla kot nekaj normalnega, včasih je bila celo igra (kako je bilo zabavno z mamo brisati prah, ko je predhodno vanj narisala smeške, ki jih je bilo treba najti in izbrisati). Še lažje je za majhne otroke, ki si celo želijo pomagati pri gospodinjskih opravilih in so celo veseli, če jim kdaj pa kdaj odstopiš metlo ali sesalec In tudi ne vidim problema v sami šoli. Kako naj učitelj upošteva učenca, ga spoštuje in se prilagaja njegovim potrebam in sposobnostim (vse našteto je nujno za smiselno poučevanje), če od učenca ne dobi niti približno podobnega odziva? In za nameček dobi še nerealistične starše za vrat, ki dejansko ne vedo, da s tem dajejo otroku slab zgled in mu delajo medvedjo uslugo. Tudi, če je "mulc" genij, pa se mu tega ne ljubi pokazati, to pač ni krivda učiteljev, ki se mi (v večini, nekateri pač res niso dobri)prav smilijo dandanes. Kako se bo tak otrok kasneje znašel v svetu, kjer se marsikaj mora, pa čeprav ti ni tako zelo do tega. Razumem, da nekateri starši pač ne vedo in so preprosto šli le v obratno smer od svoje vzgoje, ampak ko se enkrat zavedo, da permisivnost ni pravi način je že prepozno. Doslednost, zahteve do otroka, zahteve do sebe, zagotavljanje pristnega občutka varnosti in ljubljenosti (kar pomeni tudi, da otroku jasno pokažemo, da mu ne bomo dovolili, da "gre predaleč"), pohvala, "ugodnosti", kritika, graja, kazen - vse to so in vedno bodo prvine vzgoje, le razporediti jih je potrebno v pravilnem obsegu. Komentator: Maja (23.6.2012 15:45:49) IP: 188.230.135.238 Še dodatek - Marcel - učitelj zgoraj, in vsi, ki berete. Če pomislite na svojega najljubšega učitelja, učitelja, ki vam je v pozitivnem smislu najbolj ostal v spominu (v osnovni ali srednji šoli, morda fakulteti) - ali je to res tisti, ki je najmanj zahteval in bil najbolj prijazen, kjer nič ni bilo treba? Po mojih izkušnjah (smo se enkrat igrali z družbo in jih opisovali) gre skoraj vedno za učitelja, ki zahteva veliko, je strog (a življenski), veliko nudi in je fer. Ni nujno, da je to učitelj, kjer smo imeli najboljše ocene, je pa prav gotovo tisti, kjer smo veliko odnesli. Kar pomislite, pa boste videli, da tudi za vas verjetno ta učitelj podoben opisanem. Komentator: Maja (23.6.2012 16:02:16) IP: 188.230.135.238 mam štirih otrok, zakaj pa se ti zdi pomembno, da si otrok zapisuje snov? Jaz so jo, ker je tak tudi stil mojega učenja. Mogoče je tvoj otrok pač drugačen tip, je morda bolj slušen in mu je učiteljeva razlaga dovolj. Morda je s snovjo premalo izzvan in bi se moral učiti na višjem nivoju. Res je, da bo verjetno nastal problem, ko bo snovi preveč, da bi jo vso nosil v glavi, ampak da bi pa želela da zapisuje samo zato, ker je tak red, se mi pa ne zdi smiselno. Prav to je tisto, kar je narobe. Zakaj postavljati zahteve samo zato, ker je "tak red". Zahteva mora biti smiselna, tako za starša, kot tudi za otroka. Če je tudi vam pomembno samo zato, ker se "tako dela", in tudi otroku ne morete drugače predstaviti zadeve, potem je nesmiselno, da takšno stvar sploh zahtevate. Tudi g. Juhant ne piše o zahtevah zaradi zahtev samih. Komentator: smrkci (28.6.2012 22:01:53) IP: 31.15.188.96 super,hvalabogu mi je končno nekdo povtrdil moja mišljenja in potem tudi dejanja.Kakšen bo rezultat...zaenkrat-naj tako ostane. Komentator: renata (29.6.2012 20:05:48) IP: 93.103.192.131 ja hvala bogu za zdravo pamet!!!! ker danes so vazne ' samo otrokove pravice!!! in otrok takoj rece !!! te bom prijavil na ...... ker ga tak ucijo v soli.CE PA KAJ NI VREDU V SOLI ... Takoj pridite starsi v solo ne moremo obvladat vasega otroka... Komentator: Sandra (16.5.2013 21:54:24) IP: 213.161.24.28 Pa saj ne morem verjeti, da še obstajajo ljudje, ki vedo, kako se otroke vzgaja. Tudi sama z možem sva popolnoma enakega mnenja, vzgojila sva sina, ki so mu bile postavljene zdrave meje, brez pretiranih materialnih dobrin. Če si je kakšno posebej želel, je tudi sam varčeval zanjo. E to rabi naša družba, ne pa kup razvajencev, ki se dušijo z materialnimi dobrinami, v glavi in srcu pa praznina. Upam le, da bo ta članek prišel v glave tistih "pametnjakovičev", ki zagovarjajo permisivno vzgojo. Starši postavljamo meje in zaradi tega ne moremo imeti slabe vesti. Sem prav ponosna, da mi je uspelo!! Komentator: enamama (17.5.2013 11:47:39) IP: 89.143.75.135 Članka spet ne bodo prebrali tisti, ki se jih tiče (npr. mama, ki zdravemu devetletniku še vedno briše nos in rit(k)o... resno). Komentator: vzgojiteljica (17.5.2013 19:50:21) IP: 93.103.182.185 Res je,otroci so vedno bolj razvajeni,agresivni,predrzni...se pa najdejo še vedno lepo vzgojeni otroci.Starši,vzamite si ćas za vašega malega otroka,pogovarjajte se,postavite mu meje in imejte ga radi takšnega kot je,obrestovalo se vam bo. Komentator: p.s. (18.5.2013 10:48:28) IP: 193.95.249.104 Članek je več kot odličen! Poučen je in žalostno je, da ima še vedno toliko staršev zaprte oči! Sploh ko opazuješ kam gre svet. Ampak ko avtor govori o pshiologiji naj povdarim, da vsega in vseh ne smemo metat v isti koš, obstjamo še psihologi, ki se še kako zavedamo tega vzgojnega problema in se trudimo v podobni smeri kot avtor. Sicer pa naj poudarim, kader pedagogov se mi zdi tako zelo oslabljen pa tudi če smo iskreni so že sami študenti pedagogige krepko premalo podučeni o vsem... Manjka takih strokovnjakov, kot je g. Juhant!! Komentator: mama, 21. 5. 2013 (21.5.2013 11:46:07) IP: 212.235.196.163 Ja res je vse. Ampak kako naj popravim jaz kot mama vse zamujeno? Naj mi to pove nekdo in pomaga, da bo moj veliki otrok upošteval to kar zahtevam (končat študij in bit odgovoren do sebe). V dobri veri, da delam prav, pa je bilo zgleda narobe.

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss