Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Gradnja šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) še vedno buri duhove. Nasprotniki opozarjajo na nepravilnosti pri izvedbi projekta, ki jih je odkrila tudi protikorupcijska komisija, okoljevarstveniki svarijo, da s tem projektom ne bomo dosegli ciljev nizkoogljične družbe. Vili Kovačič, predsednik društva DavkoplačevalciSeNeDamo, o katerem smo pisali pred časom, je prepričan, da bi bilo bolj smotrno posodobiti bloka 4 in 5, medtem ko so pri TEŠ prepričani, da se bolj splača izgradnja novega boka, ki bo bolj sodoben in manj škodljiv okolju. Ker so mnenja tako različna, smo se odpravili v TEŠ in preverili, kaj menijo o protiargumentih, ki se dotikajo tako ugotovitev protikorupcijske komisije, kot tudi želje po obnovi blokov 4 in 5, mag. Jože Lenart, vodja sektorja tehnike in vzdrževanj, mag. Miran Žgajner, direktor projekta TEŠ 6 in Egon Jurač, predstavnik vodstva za okolje.

Očitki, ki jih je ugotovila protikorupcijska komisija so, da je med drugim projekt TEŠ 6 voden netransparentno in slabo ter da je v njem veliko nejasnosti in odprtih vprašanj. Kot je poročal Dnevnik, je TEŠ izplačeval tudi ogromne vsote denarja honorarnim svetovalcem: med spornejšimi bi lahko bila zaradi konflikta interesov tudi nakazila finski svetovalni družbi Poyry (skupaj 192 tisoč evrov) in nemškemu Steagu (171 tisoč evrov). Oba sta TEŠ svetovala pri izvedbi projekta za TEŠ 6 in ob enem za druge naročnike pisala mnenja o TEŠ 6 kot zunanja recenzenta. Finci so tako za EBRD leta 2009 pripravili pregled projekta, na podlagi katerega je bilo odobreno posojilo. Nemce je HSE lani najel pri dokazovanju, da je v Šoštanju pametneje graditi nov blok kot obnavljati stara bloka 4 in 5. Ali nasprotniki po vašem mnenju natolcujejo, ko govorijo, da so bile študije "prirejene" in spisane tako, da so najbolj ugodne za TEŠ 6 in zamolčane drugim in javnosti, ki bi želeli vpogled vanje?

Jože Lenart: "Kar zadeva študije, so imeli vsi možnost vpogleda vanje, vendar se študij ne more vzeti domov. Pri Evoniku gre za študijo o obnovi blokov 4 in 5, v sami pogodbeni klavzuli pa je vsebina zaupne narave. Kljub temu je bila študija po odločitvi informacijske pooblaščenke na razpolago. Naj povem, da smo jo še pred odločitvijo informacijske pooblaščenke dali na vpogled tudi g. Viliju Kovačiču. Na naših spletnih straneh so dostopni tudi povzetki ostalih študij, nekatere druge pa so objavljene v celoti."

Miran Žgajner: "Študije se v celoti ne objavljajo zaradi konkurenčne klavzule. Investicijski programi se v normalnih razmerah tudi ne objavljajo, ker je to poslovna skrivnost vsakega investitorja. S tem bi namreč izdali podatke o vrednosti investicije, še bolj sporni pa so podatki vrednosti del za posamezne obsege dobave. Z objavo ocenjenih vrednosti posameznih del smo razkrili podatek o naših ocenah oziroma pričakovanjih. Ker smo investicijski program objavili vnaprej, imamo pri projektu spet težave, kajti, ko razkriješ stroške, daš ponudnikom vedeti o kakšni ceni se bo pogajalo. So pa vsi naši razpisi javno objavljeni in pričakujemo, da dobimo konkurenčne ponudbe. Odločitev o objavi investicijskega programa je bila sprejeta predvsem zaradi preprečitve nenehnih špekulacij, ki so se pojavljale v javnosti."


Nadomestni blok

- Je bil TEŠ 6 na začetku mišljen kot nadomestni blok ali nova investicija?

Jože Lenart: "Kot nadomestni blok."

- Zakaj je potem zrasel s predvidenih 520 MW na 600 MW?

Jože Lenart: "Prvotna hitro ocenjena moč nadomestnega bloka je res znašala 520 MW. Po nadaljnjih detajlnih analizah, po mnenjih energetske stroke in zagotovitvi maksimalnih možnih izkoristkov, ki so tekom dolge življenjske dobe bloka ključni za ekonomiko projekta, smo prišli do bloka moči 600 MW. Pri tem je treba poudariti, da je moč 600 MW bruto moč, moč, ki bo na razpolago energetskemu omrežju bo znašala 545 MW. Manjša moč bloka bi tako poslabšala konkurenčnost, kar pa je ob predvidenih plačilih za emisije CO2 nesprejemljivo.

Miran Žgajner: "Večje parametre lahko dosežeš le tako, da se vsak blok prilagaja investitorjem in energentom. Pri Alstomu obstaja namreč tipski blok moči 680 MW, ki ga je Alstom v čim boljši možni meri prilagodil našim razmeram. Ključna je seveda vrsta goriva, način hlajenja in ne nazadnje energetsko omrežje. Tako bo pri nas blok imel nazivno moč 600 MW."

- Bosta takoj, ko TEŠ 6 začne obratovati, izklopljena bloka 4 in 5 ali pa bodo nekaj časa obratovali vsi bloki?

Miran Žgajner: "Načrtujemo, da bosta bloka 4 in 5 do pričetka obratovanja bloka 6 obratovala s polno močjo. S priključitvijo bloka 6 bomo morali takoj zniževati proizvodnjo na bloku 5. V času testiranja, od avgusta 2014 do februarja 2016, ko bo blok 6 v preizkusnem obratovanju, bo blok 5 deloval odvisno od moči slednjega.

Oba bloka, 5 in 6, bosta priključena na en daljnovod, kjer znaša omejitev moči 553 MW. Če bo blok 6 deloval s polno močjo, bo blok 5 moral biti zaustavljen. Slednje je normalno, saj Premogovnik Velenje ne bo mogel zagotavljati količine premoga za delovanje vseh blokov. Z letom 2016 se bo blok 4 trajno zaustavil, blok 5 pa se bo priključil na 220-kilovoltni daljnovod. Takrat bosta lahko kdaj pa kdaj obratovala oba bloka 5 in 6, vendar se bomo prilagajali premogu in razmeram v energetskem omrežju. S tem bo blok 5 postal t.i. hladna rezerva in bo deloval v primeru izpadov ali izrednega povpraševanja po energiji. Če se bodo npr. ponovile razmere, kot so vladale letošnjega januarja in februarja, ko je bila suša, bi bloka 5 in 6 delovala s polno močjo, posledično pa bi se zgodilo, da bi bilo na deponiji manj premoga."

- Nasprotniki opozarjajo, da bi bilo bolj smotrno obnoviti bloka 4 in 5. Zakaj po vašem to ni mogoče?

Jože Lenart: "Zaradi dotrajanosti obeh blokov in ker z obnovo ne moremo dvigniti parametrov tako visoko, da bi bil izkoristek zadosten za konkurenčno obratovanje v prihodnosti. Višji izkoristek pomeni manjšo porabo premoga za isto količino proizvedene električne energije, hkrati pa nižje emisije CO2. Ob predvidevanjih, da bodo plačila za emisije CO2 višja, je le z novim blokom možno zagotoviti ekonomičnost.

- Od januarja do marca bloka 4 in 5 nista delovala s polno močjo, večkrat so bila dela prekinjena zaradi okvar, pravi anonimno pismo. Med drugim je v njem prebrati tudi, da na deponiji ni dovolj premoga - naj bi ga bilo okoli 400 tisoč ton za optimalno delovanje.

Jože Lenart: "To ne drži. Naši bloki nimajo naloge obratovati na polni bazni moči, pač pa obratujejo v tako imenovanem trapeznem režimu, hkrati pa zagotavljajo še sekundarno regulacijo omrežja. To pomeni, da ves čas reguliramo takšno moč, ki zagotavlja čim bolj konstantno napetost v omrežju. Moč se tako neprestano spreminja. S polno močjo v pasu obratujemo redkokdaj, ker tega sistem ne omogoča. V navedenem času smo obratovali in smo imeli enkrat zaustavitev bloka 4 zaradi nujno potrebne zamenjave vbrizgalnih ventilov na kotlu. Kasneje se je pojavila še okvara na turbini bloka 3, ki je bil zaustavljen. Predviden ponovni zagon bloka 3 je v ponedeljek, 7. maja. Zamenjava vbrizgalnih ventilov na bloku 4 ter okvara turbine na bloku 3 sta samo še znak več, da se življenjska doba blokov 3 in 4 izteka, kljub temu, da sta vseskozi kvalitetno vzdrževana. Trenutno je na deponiji okrog 160 000 ton premoga. Ob dnevni porabi cca. 12 000 ton in proizvodnji do 20 000 ton dnevno, vidimo sorazmerno hitro naraščanje zaloge na deponiji. Da bi moralo biti na deponiji 400 000 ton ni res. Deponija izravnava proizvodnjo elektrike in porabo premoga - bolj kot sta ti dve stvari usklajeni, manjša je lahko zaloga premoga za optimalno delovanje TEŠ. Ker je potrebno premog na deponiji odrivati, teptati, dorivati in ker vse to vse stane, bi bilo stroškovno optimalno, če bi imeli le toliko premoga, kot ga dnevno potrebujemo, vendar ga nekaj kljub temu zaradi varnosti moramo imeti. Zame je optimalna zaloga na deponiji med 200 000 do 300 000 ton."

- Premogovnik je priznal, da so imeli težave z odkopom. Premog je slabše kakovosti, po nekaterih študijah naj ga tudi ne bi bilo dovolj in ga bo potrebno uvažati.

Jože Lenart: "Gre za trenutno težavo, ki je po moji oceni že odpravljena. To kažejo tudi podatki, ki sem jih navedel v prejšnjem vprašanju. Krajše obdobje je bila zaloga na deponiji res precej nizka, vendar ga je bilo za načrtovano proizvodnjo dovolj. Premoga je dovolj za celotno obdobje načrtovanega obratovanja bloka 6. Uvoz premoga za blok 6 ni predviden. Kvaliteta premoga vseskozi niha. Kurilna vrednost premoga je trenutno nekoliko nižja vendar še vedno veliko višja, kot je potrebna za dosego polne moči na bloku 6 z enim mlinom v rezervi.

- Okoljevarstveniki opozarjajo na izpuste ogljikovega dioksida. Kolikšni bodo izpusti CO2 pri TEŠ 6? Bi lahko tudi s tem projektom presedlali na nizkoogljično družbo, kot si prizadeva EU?

Egon Jurač: "Blok 6 bo za enako proizvodnjo električne energije potreboval 30 odstotkov manj premoga, kar pomeni, da bodo tudi izpusti CO2 za 30 odstotkov manjši. Blok 6 je torej namenjen znižanju izpustov CO2. Zdaj znašajo izpusti 4,5 milijonov ton letno, ko bo obratoval samo blok 6 pa ocenjujemo, da bodo izpusti znašali okoli 3,2 milijonov ton."

- Evropa predlaga, da bi direktivo 20-20-20 še zaostrili. Predlagajo tudi zvišanje cen emisijskih kupončkov na 23 oziroma 40 evrov za tono CO2. Se bo to, če se bodo cene emisijskih kuponov dvignile, poznalo v donosnosti investicije TEŠ 6?

Egon Jurač: "Ne gre za uradni predlog EU. V Evropi obstaja podoben sistem glede dogovorov, kot je sistem pogajanj. Neka institucija predlaga bolj zaostrene predpise, neka druga manj, na koncu pa se izbere najboljšo možnost glede na dane razmere. Trenutno še vedno velja iniciativa 20-20-20, z blokom 6 pa bomo znižali emisije za 30 odstotkov. Četudi bi se Evropa odločila za večje znižanje, s tem blokom zadostimo tudi novim zahtevam."

Miran Žgajner: "Cena emisijskih kuponov ne vpliva na NIP4, niti ne vpliva bistveno na donosnost investicije, ker vsi vemo, da se emisijski kuponi odražajo v cenah elektrike. Če bo šla cena emisijskih kuponov navzgor, bo šla navzgor tudi cena električne energije."

- To pomeni, da bomo, če bo zrasla cena emisijskih kuponov, porabniki plačevali dražjo elektriko?

Miran Žgajner: "Tako je. Ampak tega se morajo zavedati tisti, ki dajejo direktive za kupovanje emisijskih kuponov in Evropa bo po mojem mnenju tukaj imela večje težave kot vsi ostali. Če drugi ne bodo šli v smeri Evrope, bo evropsko gospodarstvo postalo popolnoma nekonkurenčno."

Egon Jurač: "Za primerjavo naj povem, da v ZDA do leta 2030 nameravajo za 75 odstotkov povečati porast termoelektrarn, pri nas pa to omejujejo. Sicer pa bodo cene elektrike višje tudi z obnovljivimi viri energije: sončna je npr. 7-krat dražja od naše. Največ bosta na ceno vplivali ponudba in povpraševanje, ne pa toliko cena emisijskih kuponov. Če bi npr. zaprli vse termoelektrarne, bi bila elektrika dražja, zaradi manjše ponudbe in večjega povpraševanja pa bi bili takrat dražji tudi plin in vsi ostali viri. Potrebno je gledati širše."

- TEŠ 6 bo opremljen tudi s CCS tehnologijo (shrambami za shranjevanje in zajemanje ogljika) vendar ta tehnologija še ni preverjena, ali deluje, poleg tega je draga. Bo imel TEŠ 6 CCS napravo?

Egon Jurač: "Po direktivi EU glede CCS se mora v študiji oceniti ali so na razpolago primerna območja shranjevanja in ali so transportne možnosti ter naknadna vgradnja za zajem tehnično in ekonomsko izvedljive. Študijo smo naredili, rezervirali smo tudi prostor za ta namen. Shramba ni zahtevana, zahtevana je ocena možnosti, kot rečeno, bo blok 6 imel možnost zajemanja."

Jože Lenart: "S projektom CCS so poskušali že marsikje, ampak tehnologija še ni nared za to. Prav zato imamo v Evropi sistem emisijskih kuponov. Obrat, ki bo nekoč shranjeval in zajemal CO2, ne bo potreboval emisijskih kuponov in bo s tem nekaj prihranil. Namen tega je ekonomika in ne prisila. To najbolj raziskujejo Norvežani, ker imajo veliko možnosti shranjevanja. S tem pa bodo posledično padle tudi cene dovolilnic za izpuste, ki zdaj znašajo okoli 6 evrov na tono CO2."

Egon Jurač: "Obrat, ki bo lahko shranjeval in zajemal CO2, ne bo potreboval emisijskih kuponov in bo s tem nekaj prihranil. Namen Evropske trgovalne sheme pa je ekonomika in ne prisila. Skladiščne kapacitete najbolj raziskujejo Norvežani in države, ki imajo veliko možnosti shranjevanja. S tem, ko bodo eni shranjevali, bodo posledično padle tudi cene dovolilnic za izpuste ali pa vsaj ne bodo tako hitro naraščale. Trg dovolilnic se bo ravnal po ponudbi in povpraševanju. Dovolilnice danes znašajo okoli 7 evrov na tono CO2."


Alstomovi grehi

- V tej zgodbi je veliko prahu dvignil tudi Alstom, ki ima sodeč po navedbah Bankwatch Network pestro zgodovino grehov. Alstom Hydro Francija in Alstom Network Schweiz AG sta vključeni v škandal javnih uslužbencev v Zambiji. V Švici je ena od hčerinskih družb Alstoma konec lanskega leta bila obsojena v zvezi s korupcijo tujih javnih uslužbencev v Latviji, Tuniziji in Maleziji, februarja letos pa je Svetovna banka izključila dve Alstomovi hčerinski družbi in njihovih podružnic, ker so podkupile zambijskega uradnika z namenom pridobitve pogodbe, ki jo je financirala Svetovna banka. Ste vedeli za mračno preteklost, ko ste podpisovali pogodbo z Alstomom?

Miran Žgajner: "To smo izvedeli iz medijev pred kratkim. V času podpisa pogodbe z Alstomom leta 2008 nismo o tem vedeli nič."

- O tem so iniciative civilne družbe obvestile tudi EBRD in prosile za zamrznitev posojila vrednega 200 milijonov evrov za TEŠ 6 zaradi korupcije in netransparentnosti.

Miran Žgajner: "Okoljevarstveniki so v tem primeru mahali le z enim pismom, ne pa tudi z drugim pismom EBRD. Slednje so storili šele, ko smo ga objavili mi. Pismo s 16. aprila pojasnjuje, da EBRD ni ukrepala v smislu, da bi zamrznila posojilo."

- Cena projekta je narasla. Alstom želi od TEŠ za montažo novega boka kar 215 milijonov evrov namesto predvidenih 100 milijonov. Ste zahtevali pojasnila, zakaj se je investicija podražila? Ste razmišljali o začasni zamrznitvi projekta zaradi tveganj, ali pa se vam to ne zdi tvegano?

Miran Žgajner: "Ko smo delali investicijski program, smo operirali z znanjem, ki ga ima TEŠ, so pa v to vključene še druge stvari. Vsak je naredil svojo oceno montaže, ki se je takrat gibala okoli 100 do 125 milijonov, naša ocena znotraj TEŠ pa je bila 90 milijonov, kar smo v noveliranem investicijskem programu rev. 4 tudi popravili na 100 milijonov. Alstom je z izvajalci naredil svojo oceno in njim ni v interesu sklepati čim nižje cene. Mi smo na podlagi dopisa - Alstom je moral najaviti oceno v roku 25 mesecev po podpisu pogodbe, pristopili k pogajanjem z Alstomom. Pogajanja tečejo. Z 225 milijonov je cena prešla na 175 milijonov. Ceno bomo še znižali saj se z Alstomom pogajamo o tem, da se določena montažna dela izvzamejo iz pogodbe in jih TEŠ izvede sam. Vsega se iz pogodbe ne da izločiti, saj bo moral Alstom za zmontirano opremo kot je npr. kotel, ki je najbolj zahteven, dati zagotovilo za dobro opravljeno dela in garancijo. Če bi to prevzeli nase, bi si v primeru, da bi šlo kaj narobe, Alstom lahko opral roke. Iz pogodbe pa morda lahko izvzamemo montažo elektrofiltrov in stvari, ki so se v TEŠ že delale in prav o tem se tudi pogovarjamo z Alstomom."

- Kaj bodo imela od projekta TEŠ 6 slovenska podjetja? Po nekaterih podatkih je do oktobra lani TEŠ s slovenskimi podjetji ali posamezniki podpisal za slabih 162 milijonov evrov pogodb, kar je le 12,4 odstotka celotne vrednosti 1,3 milijarde evrov vrednega projekta.

Miran Žgajner: "Delež slovenskih podjetij, ki sodelujejo pri izgradnji bloka 6, je dejansko 25 odstotkov. V javnosti se pojavlja napačna številka, saj se pri izračunu upoštevajo tudi stroški financiranja, kar pa ni pravilno. Tudi v TEŠ si želimo, da bi bil ta delež še višji, seveda pa morajo slovenska podjetja in posamezniki biti pri tem konkurenčni in strokovni. Gre za specifična dela, vendar v Sloveniji ni veliko takšnih podjetij. Slovenski izvajalci to deloma tudi izkoriščajo, saj s tem, ko jim dajemo podporo, dajejo višje cene. To se je zgodilo v primeru montaže cevovoda - določeno podjetje je postavilo ceno za 30 odstotkov višje kot tujci, čeprav to slovensko podjetje dela na termoelektrarnah v tujini. Imeli smo zahteve za kontejnerje za gradbišče, ki smo jih morali nabaviti z Alstomom. Avtoradgona - Trimo Trebnje so bili najdražji ponudniki kontejnerjev, ki so jih delali v Avtoradgoni za Avstrijce, ampak za nižjo ceno. Pri primarni konstrukciji je bila enaka zgodba, Montavar je bil cenovno predrag. Gradbinci pa so v teh paketih, ker vsi vemo, da so dobri in sposobni. Mi se zavzemamo, da bi delali naši podjetniki, v ta namen smo z Gospodarsko zbornico Slovenije organizirali tudi dan odprtih vrat, predstavljeni so bili Alstomu, ampak so bile cene visoke. Poleg tega nas mora Alstom po novih pogodbenih klavzulah vključiti v izbore podizvajalcev, prej pa je bilo določeno, da moramo mi z njimi le soglašati."

- Koliko ljudi bo na gradbišču gradilo TEŠ 6?

Miran Žgajner: "Konec leta 2012 pričakujemo okoli 1500 do 1800 ljudi. Do sedaj je bilo ob največji konici okoli 550 gradbincev."


Ustavitev gradnje

- Nekateri opozarjajo, da je bil projekt TEŠ 6 speljan na lastno pest, zdaj je tako daleč, da ga ni mogoče ustaviti. V Avstriji so npr. v 70-ih prepovedali zagon edine nuklearke, ki so jo zgradili. Nikoli ni obratovala. Zakaj ne bi bilo mogoče ustaviti tega projekta?

Miran Žgajner: "Avstrijci so si to lahko privoščili, ker so glede elektrike samooskrbni. Če mi bloka 6 ne zgradimo in bi ustavili ostale bloke, bi bili velik uvoznik električne energije, cena elektrike pa bi se povišala. Z blokom 6 moramo pohiteti, saj se tudi stroka zaveda, da brez tega ne bomo imeli stabilne samooskrbe. Drugih virov zaenkrat nimamo in jih ne moremo tako hitro zgraditi. Druge nuklearke še ni, in vprašanje je, kaj se bo dogajalo okrog tega, saj se tudi tam po robu postavljajo okoljevarstveniki."

- Vili Kovačič je prepričan, da bi prihranili milijardo evrov, če z gradnjo ne bi nadaljevali.

Jože Lenart: "Kje ima reference, študije? Naj jih pokaže, ker mi nismo videli nobene."

Miran Žgajner: "Vsi se naenkrat spoznamo na energetiko. Če nekdo npr. 20 let vozi avto, ali gre na njem delat generalko, ko ima prevoženih ogromno kilometrov, da se bo z njim vozil še 20 let, ali pa se bo odločil za zamenjavo? Obnova blokov 4 in 5 je tak primer. Z obnovo blokov ne dosežeš novih parametrov, ki bi povečali ekonomičnost. Razprava o tem, kar pravi gospod Kovačič je nesmotrna. Stroške ustavitve bi na koncu res nosili davkoplačevalci."

- V koaliciji nevladnih organizacij in posameznikov so mnenja, da je "v času zaostrene javnofinančne situacije ter omejene razpoložljivosti javnih sredstev neprimerno več kot polovico celotnega jamstvenega potenciala države podeliti razvojno, okoljsko in družbeno škodljivemu projektu, ki je obremenjen s sumi korupcije in predstavlja šolski primer netransparentnega in izsiljevalskega vodenja". TEŠ naj kot garancijo banki EIB za kredit zastavi samega sebe - torej sam objekt TEŠ 6, predlagajo.

Miran Žgajner: "Poroštvo države, vredno 440 milijonov, je zavarovanje, s čimer bo država dobila celo 50 milijonov. Ker je to tako velik kredit, ki je cenovno ugoden, se to splača. V današnjih razmerah takšnih pogojev kreditiranja ne bi več dobili. Država s tem nič ne tvega, saj projekt delamo in bo izpeljan. Če bi to ustavili, bi dali negativne signale EBRD in drugim investicijskim bankam tudi za vse ostale investicije v Sloveniji."

- Do leta 2015 mora v skladu z dogovorom Premogovnik še za 13 odstotkov znižati ceno lignita iz 2,569 evra na gigajul, do zagona TEŠ 6 po sklepu vlade 2,25 evra za gigajul. Ste se s premogovnikom dogovorili za ceno 2,25 evra na gigajul, če naj država odobri poroštvo? Bo treba premog uvažati?

Egon Jurač: "Ne poznam pogodbe, vendar pa predvidevam, da je ta cena dogovorjena."

Miran Žgajner: "V načrtu NEP cena premoga kot energenta raste, od nas pa zahtevajo, da bo cena ostala ista. Trdimo, da je 2025 izhodiščna cena na leto 2015. V NIP smo dali tudi ceno električne energije. V NIP4 smo upoštevali kriteriji vlade, ki so bili podani v osnutku nacionalnega energetskega programa NEP. Posodobitve v premogovniku že tečejo in s tem ne bo težav. Vhodne podatke za naš investicijski program smo dobili od premogovnika in smo jih tudi upoštevali. Premoga je dovolj. Težava je, da lastnemu slovenskemu znanju ne zaupamo, ko pa najamemo tuje strokovnjake in to potrdijo, pa spet ne verjamemo niti njim."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss