7DNI - sreda, 9. maj 2012
zdravilstvo
Zdravilna moč regratove korenine
Znanstveniki proučujejo izvleček korenine regrata v boju proti raku, lekarnarji pa menijo, da je zdravilnost te rastline precenjena.
Znanstveniki Windsorske univerze v Ontariu so nedavno prejeli še dodatnih 175 tisoč dolarjev, skupno več kot dvesto tisoč, da bi preučili učinkovitost regratove korenine. Raziskave trajajo že dve leti. Ekipi biokemika Siyarama Pandeyja se je v prvi fazi raziskav potrdilo, da ekstrakt deluje na izjemno odporno vrsto krvnega raka, kronično monocitno levkemijo. Ponovljeno zdravljenje je učinkovito pomorilo večino rakavih celic. Pandey priznava, da je bil sprva, ko ga je k raziskavi nagovorila zdravnica Caroline Hamm, skeptičen. Onkologinja je namreč opazila izboljšanje raka pri bolnikih, ki so pili regratov čaj. Pandey naj bi bil izjavil: "Izgubiti ni mogoče ničesar, če rastlina že ne učinkuje, saj škoditi ne more." V nasprotju s tem pa je Hammova zagovarjala stališče, da bi rastlina, za katero je prepričana, da vsebuje aktivne sestavine, lahko tudi škodila. Meni, da izvleček lahko moti kemoterapijo in da mešanje naravnih sestavin z drugimi zdravili ni priporočljivo, ne da bi se bolnik prej posvetoval z zdravnikom. Treba bi bilo seveda dokazati, da učinkovina ne škoduje. Dodatna sredstva naj bi potrdila domnevo o velikem potencialu regratove korenine za zdravljenje raka.
Celični samomor
Omenjeni znanstvenik je s svojo ekipo našel le en članek, ki govori o učinkovanju regrata na raka. Sami so izdelali izvleček iz rastline, namočene v vodi, učinkovanje pa preizkušali na celicah levkemije, ki so na razpolago za raziskave. Na njihovo presenečenje se je zgodil proces, imenovan apoptoza ali programirana celična smrt. To je fiziološka celična smrt ali celični samomor, ki je nasprotna od nekrotične smrti celice in ne privede do vnetnega procesa. Celica se ob takem procesu skrči, na površini se pojavijo mehurčki, jedro in mitohondriji pa se razgradijo. DNK razpade na fragmente. Nastanejo telesca, ki požrejo imunske celice.
Posvetili so se primeru 72-letnega Johna Di Carla, ki se ni odzival na zdravljenje s kemoterapijo. Po pitju čaja je njegova tri leta trajajoča levkemija izzvenela.
Navadni regrat, Taraxacum officinale, spada v družino nebinovk, raste pa povsod po Evropi in v nekaterih delih Azije. Ime je rastlina dobila, ker so jo stari Grki cenili kot zdravilo proti očesni bolezni taraxis. Francosko ime zanjo je pissenlit, kar bi pomenilo lulati v posteljo, ker je naravni diuretik, imenujejo pa jo tudi levji zob, dent de lion, angleško dendelion, kar se nanaša na regratove nazobčane lističe. Vsebuje veliko vitamina A, menda celo več kot korenje, vitaminov C in E, protivnetni betakaroten, kalij, kalcij in železo ter vitamine iz skupine B. Regratovi listi vsebujejo fruktozo, grenčino, fenolno kislino, sterole, flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Rastlina izboljšuje presnovo, čisti kri, koristna je pri protinu, revmatizmu, tuberkuloznem obolenju limfnih žlez, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolčnika, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici ter pri sladkorni bolezni.
Do zdravila proti raku
s sušenjem korenine
Korenina naj bi bila kot zdravilo najbolj učinkovita. Priporoča se nabiranje maja in junija ter od avgusta do oktobra. Pražena je učinkovit kavni nadomestek. Če želimo pripraviti izvleček korenine, med nabiranjem pazimo, da ne poškodujemo korenine, rastlini pa ne populimo zelenega dela, saj bi tako povzročili iztekanje zdravilnega mlečka, pač pa liste odrežemo nekoliko više nad korenino. Zelenje odstranimo šele, ko je korenina povsem suha. Korenine naj ne bi oprali, pač pa le grobo očistili, saj nekaj prsti imunskemu sistemu lahko le koristi. Seveda pa regrat nabiramo le tam, kjer je okolje povsem čisto, kjer ni v bližini prometnih poti ali gnojenja. Korenino sušimo poleti na soncu, pozimi v pečici pri temperaturi sto stopinj. Posušene korenine v leseni posodi ali železni ponvi ob pritiskanju s kladivom zdrobimo v prah, električnega mlinčka naj ne bi uporabljali. Ker je posušena korenina zelo trda, jo je treba vztrajno treti vsaj dvajset minut. Zdrobljene korenine hranimo v temni, stekleni posodi na suhem mestu. Dnevno dobro polovico čajne žličke korenine raztopimo v kozarcu mlačne vode in mešanico popijemo naenkrat. Že ozdravljeni bolniki naj bi napitek pili še vsaj pol leta. Če ob pitju zvarka nastopijo bolečine v trebuhu, zmanjšajte dnevno količino. Čaj iz štirih do desetih gramov posušenih listov pripravimo kot poparek, čaj iz korenine pa kot prevretek; uporabimo od dveh do osmih gramov posušenih korenin in čaj pijemo do trikrat na dan.
Regrat krepi tudi splošno odpornost, zato tisti, ki ga uživajo, povedo, da se ne prehladijo. Organizacija ESCOP, ki združuje fitoterapevte, in naturopati priporočajo korenino za obnovo jeter in žolčnika ter ob izgubi apetita. Steroli v listih namreč spodbujajo nastanek in izločanje žolča, to pa pospeši izločanje strupov. Zato je regrat učinkovito očiščevalno sredstvo. Regrat predpišejo za razstrupljanje jeter ter spodbujanje pretoka urina, saj je diuretik, spodbuja pa tudi odvajanje blata. Novejša dognanja navajajo, da listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski. Regratov izvleček je primerljiv sintetičnemu diuretiku furosemidu. Izogibajo pa naj se mu bolniki z žolčnimi kamni in z drugimi s tem povezanimi boleznimi, medtem ko ga pri ledvičnih kamnih priporočajo. Ugotovili so tudi, da spodbuja izločanje beta celic trebušne slinavke in tako znižuje krvni sladkor. Z njim lajšajo začetne stopnje ciroze ter mišičnega revmatizma, bolečine obrabljenih sklepov, ledvenega useka in vnetja išiasa. Spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.
Lekarnarji na splošno menijo, da ni dovolj znanstvenih izsledkov in zato zdravilnosti rastline ne smemo precenjevati. Svetujejo pa spomladansko in jesensko kuro pri žolčnih in revmatičnih težavah, ki naj traja štiri tedne. Pitje čaja pol ure pred jedjo je koristno pri pomanjkanju želodčne kisline. S tako imenovanim vodnim šokom si je mogoče pomagati pri ledvičnem pesku: k čaju dotočite toliko vode, da bo skupna količina liter in pol, to nato popijte v dvajsetih minutah.
Eva Senčar