Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Njihova kmetija je ena najstarejših v Jareninskem Dolu, naselju na obronku Slovenskih goric, ki je del krajinskega parka z istim imenom. Enonadstropna hiša, v kateri živita Maja in Matjaž s triletnim Lukom in z enoletno Emo, nosi letnico 1752 ter čaka še na nekaj posegov, ki ji bodo vrnili zunanji sijaj in več kot le udobnost kmečkega bivališča. Ko bo čas, pojasni dr. Matjaž Turinek: "Zadnji lastnik kmetije iz družine Vrblač, ki je imela v lasti dobršen del doline, je umrl brez potomcev. Dediči so se pravdali tako dolgo, da so na koncu morali kmetijo prodati, da so pokrili stroške pravde."

Nekoliko stran stoji hiša njegovih staršev, v okolici kmetije pa senik, skladišče orodja, stara preša, "gepl", kamniti vodnjak, topla greda, kuhalnik oglja ... Pokrajina je prepredena z njivami, s polji, travniki, v pobočje pa se pnejo ograda z živalmi in terasasti sadovnjak. Ko so zaradi voluharja pred mnogimi leti propadle breskve in jablane, so tam nedavno nasadili kostanje, orehe in leske.

Tri generacije kmetov in tri noge za stabilnost

"V 30-ih letih minulega stoletja sta takrat pet hektarov veliko posestvo kupila dedek in babica. Odplačala sta ga v desetih letih, saj sta se požrtvovalno in hkrati uspešno ukvarjala s sadjarstvom ter čebelarstvom. Imela sta sedem hčera, ena med njimi je moja mama." Matjaževa starša sta se poznala že kot dijaka na srednji kmetijski šoli, zbližala pa sta se na višji agronomski šoli; kmetijo sta prevzela v 80-ih letih. Preusmerila sta se v živinorejo, predvsem v rejo mlečnih ovc in izdelavo sira. "Iz časa otroštva se spominjam, kako uspešno so starši delali sir, vse do krize, ki je nastopila po razpadu Jugoslavije. Takrat smo mlečno ovčerejo opustili, oče pa se je preusmeril v biodinamično kmetovanje, za kar ga je navdušil Anton Šantl iz Prekmurja, ta pa se je s tem seznanil v Nemčiji med prakso."

Leta 1996 so se Turinekovi kot ekološki kmetje vključili v prvo prostovoljno kontrolo Društva ekoloških kmetov Slovenije. Uradna kontrola je bila mogoča dve leti kasneje in je zajela prvih šestnajst kmetij. "Bili smo ena večjih ekoloških kmetij, danes smo ena manjših. A vsake toliko časa me zunanje okoliščine napeljejo na misli o povečevanju proizvodnje, kar s seboj prinaša pasti specializacije, ki bi ob ekološkem kmetovanju kaj hitro lahko prinesle nedoslednosti. Pomembnost pestrosti, ki je bila čar in vrednota starih kmetij, je tako zasidrana v mojem spominu, da tega nikoli ne bom opustil z namenom, da bi količinsko pridelali več, pa četudi bi bila ta pridelava ekološko neoporečna. Prihodek raje ohranjamo s stabilnostjo. To je tako, kot če stojiš na eni nogi; hitro te lahko zamaje kakšen sunek. Če stojiš na dveh, si bolj stabilen, če si na treh, te komajda lahko kaj prevrne." In te tri noge, pravi, so pridelava, predelava in prodaja. "Žita neposredno z njive ni tako lahko prodati. Zato smo razmišljali o tem, da bi zrnje predelali in na trgu ponudili moko, zdrob, testenine ... In ker vsakdo tudi nima časa speči peciva ali dobrega domačega kruha, zdaj delamo tudi to. S starši sadje predelamo v sokove, marmelade ... Predelamo vse, kar je mogoče, oče in brat pa prodajata na ekološki tržnici v Mariboru in Ljubljani." Prodaja na tržnicah je v primerjavi s prodajo v trgovinah dobra izbira, meni, kajti tržnica nudi pravi stik s potrošnikom.

Partnersko kmetijstvo in zelenjavni zabojček

Maja z eno roko pestuje Emo, z drugo pa pomeša dišečo zelenjavno enolončnico, ki čaka še na Matjaža. Mimogrede ponudi domač jabolčni sok in okusno drobno pecivo; pove, da ga je pomagal peči Luka. Matjaž je imel to dopoldne eno izmed zadnjih predavanj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kot docent v rednem delovnem razmerju. Pravi, da ga žena mora vsake toliko časa opomniti, da ga družina potrebuje. "Potrebuje pa me tudi narava, ki ne čaka. Ko sem predaval, so mi misli prepogosto ušle na kmetijo." Pridelava, predelava in trženje zahtevajo svoj čas, zato je bistven dober preusmeritveni načrt (o tem je spregovoril v predprejšnji izdaji tednika, op. E. S.), ki vsebuje tudi proučevanje potreb tržišča. Res je, da zgolj pridelava teoretično pomeni, da za svoje pridelke lahko pričakujemo le tretjino končne prodajne cene, vendar pa, kdor se bo odločil za predelavo in trženje, mora vključiti še nabavo strojev, pakiranje, etiketiranje, prevozne stroške ... Dela bo več in to troje se bo med sabo prekrivalo. Pri nas, recimo, za končno pripravo za tržnico na teden potrebujemo skoraj tri dni; torej skoraj tretjino do polovico časa za trženje, polovica za predelavo in prav toliko za pridelavo. Po temeljitem razmisleku smo se odločili proizvajati toliko, kolikor zmoremo sami. O tem širjenju do meje, ko še ne porušiš ravnovesja, prav zdaj berem v knjigi Rebirth of the Small Family Farm avtorjev Boba in Bonnie Gregson; približujeta se upokojitvi in odločita se preživeti s kmetovanjem na hektaru površine. Preživeti jima uspe le s sistemom zabojčkov - s partnerskim kmetovanjem." To sta letos sklenila uvesti tudi Maja in Matjaž, ki to pridelavo zelenjave imenuje četrta panoga. V sezoni nameravata vzgojiti kakšnih 60 vrst pridelkov; z njimi bosta redno zalagala odjemalce, ki se bodo za to odločili že vnaprej. "Partnersko kmetijstvo v Sloveniji razumemo kot "naročniško kmetijstvo" in poteka nekako od maja do decembra. Spomladi je manj pestrosti, poleti pa je vsega v izobilju. Zelenjavni zabojčki na tržišču niso neka novost, morda pa je povsem izvirna zamisel ponuditi še žitno košarico." Zamisli zakonca Turinek prinašata tudi iz tujine, o partnerskem kmetijstvu se je Matjaž poučil na Danskem, kjer je ob študiju proučeval možnosti uveljavitve tega projekta. Tudi Maja je študirala kmetijstvo, se usmerila v ekološko kmetovanje, dodatno znanje pa je prinesla še z nemške kmetijske fakultete v Witzenhausnu.

Tretja panoga in umetnost kompostiranja

Poleg poljedelstva in sadjarstva kmetiji njeno celostnost omogoča še živinoreja. Naštevajo, da imajo štiri krave, trideset ovc, kobilo, oslico, svinjo, kokoši. S stališča ekonomičnosti resda še najmanj doprinesejo živali; zato pa so toliko bolj nepogrešljivi travinje in gnoj. "To sodi k zaključenemu krogotoku kmetije. Biodinamično in ekološko kmetijstvo izhajata iz postavk idealnega naravnega sistema - tega brez živali ni. V naravi ni velikih kupov svežega čistega gnoja, kakršen nastaja v hlevih; na prostem se iztrebek razgradi v treh tednih. Zato je živalski gnoj pomembno kompostirati, ker je gmota svežega gnoja toksična. To pa je prava umetnost. Res se na prvi pogled zdi enostavno: narediš kup. A če ga narediš iz čistega gnoja, se najprej v tem kupu močno poviša temperatura, kar je v osnovi efektivno, ker pomori seme plevela. Potem pa gnoj razpada le na zunanjih straneh, v notranjosti pa gnije. Pravilno kompostiranje bi bilo izmenjavanje organskega in zemeljskega. Zato je začel uporabljati kompostiranje z dodatkom oglja. Z roko seže pod zastirko podolgovatih, vzdolž nanizanih kopic kompostiranega gnoja. Povonja kepo na dlani; o gnoju ni več sledu, zemlja diši po gozdu in po sveži prsti. Tudi deževniki so se že naselili, kar je znak zrelosti komposta. Pojasni postopke: spodnja plast je drenaža iz sekancev ali iz vej oziroma iz bolj grobega materiala. Nato se izmenjujejo plasti gnoja in zemlje, v kateri je bilo predhodno oglje. "V kompostu bo ostalo veliko dušika, ki je zelo hlapljiv in bi sicer izpuhtel v zrak kot amonijak ali pa pronical v podtalnico. Izziv je prav to, kako ta dušik ohraniti v gnoju. Ogljik, ki je v oglju, ima ogromno površino in veže dušik in hranila, pa tudi mikroorganizme, ki v tleh soustvarjajo življenjski prostor. Dolgoročno se ogljik pretvori v stabilno obliko humusa. Oglje zmešamo s kompostom ali z zemljo, ker je prazno. Če bi ga neprepariranega dali v tla, bi nase vezalo mnogo snovi in kakovost tal bi se v trenutku zmanjšala. Aktiviramo ga s tem, ko ga napolnimo s hranilnimi snovmi; dozori v treh tednih. Vzor mi je bila Terra Preta, zemlja v Srednji in Južni Ameriki, najbolj rodovitni in stabilni humus, kar jih danes poznamo in ki so ga pred dva tisoč leti ustvarili Maji s kompostiranjem živalskega in človeškega gnoja skupaj z ogljem." Oglje kuha iz odpadnega lesa - recimo iz vej, sekancev, v ta namen pa je sam izdelal napravo. Sod, v katerega dno je izvrtal kakšnih 50 lukenj, napolni s suhim lesom, povezne z drugo posodo, v njej zakuri, dene čez pretvorno posodo in tako celoten sistem deluje kot gorilnik - od spodaj prihaja kisik, ki omogoča gorenje: v dimniku izgoreva lesni plin, izhajata pa toplota in ogljikov dioksid.

Zastirka - katera je najboljša?

Kdaj bo krava dala največ mleka, postavi retorično vprašanje kot odgovor na vprašanje, katera zastirka je najboljša, in že tudi odgovori: ko se bo hranila z dobro, uravnoteženo deteljno-travno mešanico. "Zastirka opravlja različne funkcije: prepreči izhlapevanje, rast plevelov, lahko pa rastline celo prehrani; to je mogoče, če zemljo prekrijemo z deteljno-travno mešanico. Vzemimo krompirjevo njivo; dober mesec po zasaditvi jo zastremo 5 do 10 cm na debelo po celotni površini. Delovalo bi tudi pri fižolu, pri drugih rastlinah pa je potem potrebno zastirko dodati kasneje, saj bi drugače rastline motila pri vzniku. Zastirka je lahko tudi izziv: če je plast predebela in premokra, ustvarjamo dobre pogoje za polže." Mimogrede, ko smo že pri nadlogi s polži, kako ravnati, da ne bi prekršili pravil ekološkega ali biodinamičnega kmetovanja? "Proti polžem lahko gojimo race ali pa polže naberemo in jih namočimo ter s tem nato zalivamo. Tako zagotovo vsaj zmanjšamo napad polžev. Zastirko na velikih površinah se trosi s trosilnikom za kompost. To je preprosto na krompirjevi njivi, ne pa na koruzni, ko morajo bilke najprej zrasti do določene višine. "Zato so začeli razvijati žive zastirke. Jeseni, denimo, poseješ rž in grašico, ta kombinacija se je izkazala zelo dobro. Rž raste hitro in ima globlje korenine, grašica, ki je vrsta metuljnice, pa veže nekaj dušika in pozimi preprečuje spiranje hranil v podtalje, spomladi pa ustvari veliko zelene mase. Ko je 50 odstotkov rži v cvetu, se njivo povalja s posebnimi valjarji, ki zlomijo bilje rži in grašice. Pomembno je, da je sistem narejen tako, da le prekine celično strukturo - je ne odreže, pač pa stisne. In potem to odmre na njivi in ustvari živo zastirko. Stroj ima spredaj valjar, zadaj pa sejalnik za vrstne kulture, kot so buče, sončnice ... Tudi cenovno je živa zastirka sprejemljiva, kajti na hektar se da pridelati kar štiri tone rži, za to pa porabiš le 200 kilogramov semena."

Slepa setev proti plevelu

Biodinamično in ekološko kmetovanje zahtevata posebno obravnavo plevelov, kajti kemična sredstva so tu nedopustna. Na vrtu uravnavati nivo plevela, ni problem. Kaj pa na velikih površinah? "Prav danes sem imel predavanje za študente, kaj narediti s pleveli na ekološki kmetiji. Pomemben je kolobar, pravilna obdelava tal, preprečevanje cvetenja plevelov, kar onemogoča njihovo zasemenitev. Zelo učinkovito orodje je slepa setev: pripravimo njivo kot za setev in jo po 10 do 14 dneh obdelamo plitvo, 2 do 3 centimetre globoko. Če postopek ponovimo dvakrat do trikrat preden posejemo koruzo, buče, ..., se znebimo 80 do 90 odstotkov plevelov, ki bi sicer vzklili. Ne obračamo globlje, da ne bi na površje spravljali novih plevelov. Temu ustrezni so okopalniki za traktorje za velike površine, ki s pravilno nastavitvijo ne poškodujejo kulturne rastline. V Združenih državah so razvili 16 metrov širokega, ki v eni uri očisti plevela sedem hektarjev."

Turinekovi so doživeli tudi zanimiv fenomen čezmerne razrasti osata na polju. Zgodilo se je, ker so zaradi časovne stiske pred nekaj leti orali premokro, še rahlo zamrznjeno zemljo. "Traktor je s svojo težo mokro površino zbil in spomladi se je pojavil osat in bilo je vse belo, ko je zacvetel. Osat ima zelo globoke korenine, in ko prodre v tla, rahlja zemljo, dušik, ki se drugače izpira v podtalje, pa črpa na površje. In ta dušik na zbitih tleh ostane na površju. Osat je opravil svoje - drugo leto ga ni bilo več, mi pa te napake nismo ponovili."

Mnogo uporabnih izkušenj je Matjaž prinesel iz tujine. "V Nemčiji sem se seznanil s tehnologijo pridelave korenja na 12 hektarjih; ustvarijo grebene, pomembna je pravočasna predsetvena priprava, setev z natančnim sejalnikom, požiganje in strganje grebenov, k vsemu pa še skupaj 100 ur dela, kar je osemkrat manj, kot ga je bilo pred tem načinom. Pridelajo čudovito korenje." Študijsko se je izpopolnjeval tudi na Danskem in v Walesu ter bil na praksi v Nemčiji. "V Walesu se v glavnem ukvarjajo z živinorejo. V tej zeleni deželi se vsepovsod pasejo živali. V ospredju je bilo prizadevanje, kako v ekološkem kmetijstvu preprečiti pojav bolezni pri živini. Pri nas se še vedno ne zavedamo, da problem zajedavcev lahko omejimo tudi s kolobarjenjem na pašnikih, in vedeti je treba, katera setev trave ali detelje je boljša za katero vrsto živali. Danska, kjer povprečna kmetija meri 50 hektarjev, pa je bolj industrijsko usmerjena tudi kar zadeva ekološko kmetijstvo."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: jože (19.5.2012 12:24:25) IP: 90.157.241.39 Lep prispevek z prikazom stroke ekologije Naša državna politika bi morala čim več takih praks obelodaniti in obveščati prebivalstvo Komentator: Franc POŽAR (20.1.2013 18:45:03) IP: 194.152.20.122 lEP POZDRAV navdušujem se za eko kmetovanje z 8 hektarji pašnikov in 1,5h njive ko sem prebrav kmetovanje Turinekovih sem še bol navdušen

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss