Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Post ni zgolj neuživanje (trde) hrane, je veliko več: telo se samo hrani in tudi samo zdravi. Če se malce pošalimo, postimo se vsak dan, pravilneje vsako noč. Angleži zajtrk imenuje breakfast, kar pomeni "prekinitev posta" (break-prekinitev + fastpost). Že podaljševanje tega časa prinaša pozitivne učinke. Nevnašanje hrane je najbolj naraven proces, ki ga organizem samodejno uporabi, ko zbolimo ali preprosto, ko je treba počistiti nakopičene zaloge ali odpadne snovi. A kaj, ko pri večini odraslih to stikalo za preklop na notranje rezerve ne deluje. V zgodovini človeštva hrane nikoli ni bilo v izobilju, zato naša telesa ustvarjajo zaloge virov energije, za čas ko hrane ne bo. Bili smo lovci ali nabiralci, poljedelci ali živinorejci in za hrano se je bilo treba potruditi. Danes smo zgolj kupci - potrošniki, ki imamo polne shrambe, hladilnike in zamrzovalnike, nahajališča in lovišča hrane pa so odprta 24 ur na dan. Obdobij, ko bi nam primanjkovalo hrane, ni. Prelisičili smo naravo, a zmago plačujemo z najvišjo ceno - z zdravjem.

Zdravi in bolni, z redkimi izjemami, lahko brez hrane zdržimo nekaj dni in tudi nekaj tednov, ne da bi pri tem utrpeli kakršnokoli škodo. Nasprotno, pravilno postenje prinaša velikanske koristi. Za občasno postenje, ki traja dan, dva ali tri praktično ni treba ničesar vedeti, razen, da je praviloma treba piti dovolj tekočine. Če imamo za postenje zdravstvene razloge oziroma če načrtujemo post, daljši od treh dni, se moramo o postenju nekaj naučiti.

Namen posta

Brez zraka zdržimo nekaj minut, brez vode nekaj dni, brez hrane nekaj tednov. Hrano nagonsko odklanjamo, ko smo bolni, preutrujeni, pod hudim stresom, živali pa kar tako. Popolnoma zdrava žival v različnih časovnih presledkih odklanja hrano. Tudi za ljudi je biti brez hrane dan ali dva je nekaj povsem naravnega. Siljenje s hrano, ko čutimo, da je ne potrebujemo je škodljivo - s takšno hrano hranimo bolezen. Namen postenja je določen s koristmi, ki jih od posta pričakujemo. Morda želimo le dobro izprazniti črevesje, morda nas zanima le duhovna izkušnja, morda nameravamo premagati manjšo zdravstveno težavo (npr. alergije) ali pa veliko (npr. raka).

Hrana je pri sodobnem človeku postala tudi vir čustvenega in duhovnega zadovoljstva, občutka sreče, predmet pogovora. Pogosto smo s hrano zasvojeni, kot da hrana nadzira nas in ne obratno. Postenje je čas, ko mi nadzorujemo hranjenje, utrdimo prepričanje, da smo gospodar lastnega telesa, da zavestno upravljamo z njim. Pomemben namen posta je ponovni zagon (resetiranje) telesa. Naše telo je zelo zapleten informacijski sistem: dobesedno nešteto signalov vsako sekundo izmenjujejo med seboj organi in celo telo z okoljem. Kakovost, jasnost in pretočnost teh sporočil je mnogokrat motena. V času posta se telo na nek način resetira, ponovno postavi v stanje, ki je čim bližje prvotnemu načrtu delovanja. Organi (predvsem žleze) začnejo sinhronizirano delovati, prilagodijo se različnim stopnjam obrabe posameznih organov. Tudi prenosniki živčnih impulzov začnejo pravilneje delovati.

Čas posta je nekakšna izolacija od zunanjih vplivov. Daljši sprehodi so priložnost premišljevati o razlogih za post, o pričakovanjih in željah, o tem, kaj je zares pomembno. Dogajanja v telesu nas prisilijo, da prisluhnemo tem sporočilom, da spoznavamo svoje telo. Iskali bomo odgovore, zakaj imamo smrdljiv pot, obložen jezik, se vprašali, kaj zdaj dela želodec, jetra, ledvice ... Lastnemu telesu bomo posvečali več pozornosti in ga bomo začeli gledati spoštljivo. Začeli se bomo čuditi lastnemu telesu, čudenje pa je prvi in najpomembnejši korak do občudovanja. Navdušeni bomo, kaj vse zmoremo, česar smo vse sposobni. Doživeli bomo pomembno izkušnjo kako manj pomeni več.

Najbrž med nami ni nobenega, ki ne bi ali sam imel takšne izkušnje ali pa osebno poznal koga, ki bi si pri najhujših boleznih pomagal s postenjem. Tisti, ki so post razumeli zgolj kot odsotnost trde hrane, ki bo samodejno odpravila kakšno bolezen, niso doživeli velikih koristi.

Tehnologija postenja

Običajno je dovolj, da se postimo enkrat letno, izjemoma tudi dvakrat, najpogosteje spomladi in jeseni, ko so zunanje temperature stabilno višje. Daljše postenje zahteva nekaj izjemno pomembnih informacij in se ga nikar ne lotimo brez priprav in brez znanja. Najpomembnejše je, da pred postom čim več časa, najmanj pa en teden, ne uživamo živalske hrane, visoko predelane rastlinske hrane, nekaj dni pred postom pa uživamo izključno presno hrano. Ob tem si ustvarimo pozitivna pričakovanja, si nabavimo potrebščine (sokovnik, pripomočke za čiščenje črevesja, jezika ...), pripravimo knjige, ki jih bomo brali, načrtujemo poti, po katerih se bomo sprehajali, morda celo premislimo o družbi in si izberemo takšno, ki nas bo podpirala ... Morda je to priložnost za premislek o trajni spremembi načina prehranjevanja, življenjskega sloga, novem hobiju ... Če imamo resnejšo kronično bolezen, o namenu daljšega postenja vprašamo za mnenje zdravnika, a le takšnega, ki ne prisega le na farmacijo in skalpel. Morda bomo, glede na svoje psihofizično stanje, začeli s krajšim postom, potem pa ga lahko podaljšamo.

Vnaprej se odločimo za obliko posta: post ob vodi, sokovih, čajih, sadju, zelenjavi, kombinirano ... Naučimo se, kako in katere čaje in sokove pripravljati, kako jih pravilno uporabljati ... V času postenja se moramo držati načrta in se ne pregrešiti s kakšno nedovoljeno hrano, alkoholom, kajenjem ali podobnim. Pripraviti se moramo na izpiranje črevesa in to iz dveh razlogov. V času posta ne zaužijemo trde hrane in tudi ne vlaknin, ki bi pomagale pri iztrebljanju, očistiti pa moramo tudi stare, pogosto trde (skoraj zapečene) obloge blata v debelem črevesu. Po potrebi se dogovorimo za obisk pri hidrokolonoterapevtu, sicer sami obvezno izvajamo klistir (klizmo).

Po postu si je treba vzeti čas za privajanje na normalno hrano. Praviloma je to enak čas, kot so trajale priprave. Prehod na normalno hrano je zelo pomemben, napake so lahko celo usodne. Najboljše je, da se priključimo kakšni skupini pri skupinskem postenju, ali pa vsaj pogovorimo s strokovnjakom s tega področja. Pri postu, ki bi naj trajal več kot deset dni in posebej, če se postimo prvič, je nujna pomoč strokovnjaka.

Gorivo v času posta

V času posta imamo enako količino energije in ni treba načrtovati manj aktivnosti. Pogosto poročajo o celo evforičnem dvigu energije. Telo v času posta najprej porabi glikogen - uskladiščene ogljikove hidrate, potem pridejo na vrsto maščobe in razne odpadne snovi, kot so obloge ipd.

Skrb za kalorije je skoraj brez izjeme odveč. Ženske ob normalnih naporih potrebujejo dnevno okrog 2.000 kalorij, moški pa okrog 2.600. Če v enem dnevu postenja izgubimo le 300 gramov je to verjetno 50 gramov vode (zaradi manj natrija telo ne zadržuje vode) in 250 gramov maščobe. En gram maščobe da 9 kalorij, kar pomeni, da imamo na razpolago 2.250 kalorij. Pri običajnem prehranjevanju za prebavo in presnovo hrane iz katere bi dobili 2.250 neto kalorij bi porabili dodatnih 750 kalorij. Pomeni, da če v času posta iz zalog ustvarimo 2.250 kalorij, je to približno tako, kot da bi vnesli 3.000 kalorij, kar pomeni, da imamo goriva še za kakšne dodatne telesne aktivnosti. Če k tem kalorijam dodamo minerale in vitamine, elektrolite, vodo in drugo, kar vnašamo s sokovi in čaji, organizem dobi vse, kar potrebuje.

Torej, post ni stradanje.

Tudi brez postenja velja najboljši prehranski nasvet: jemo čim manj, ob tem pazimo na zadosten vnos kalorij. Količino hrane zmanjšujemo, dokler ne dosežemo spodnje vrednosti indeksa telesne mase ITM (s tujko BMI), ki ga izračunamo tako, da težo v kilogramih delimo z višino na kvadrat. (ITM=kg/cm2). Za moške je spodnja meja ITM 20,7 za ženske pa je 19,1. V času posta lahko brezskrbno izgubljamo težo do spodnje vrednosti ITM, pozneje pa smo previdni. Ne postijo se otroci, nosečnice in dojilje, bolniki v termalni fazi raka, v stanju popolne onemoglosti, shiranosti ipd. Če je hrana zdravilo, je post super zdravilo.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss