7DNI - sreda, 25. april 2012
ljudje KONJIČANKA ADELMA VON VAY
Največja slovenska spiritualistka
V roko sem vzela svinčnik in nenadoma začutila, da se moja roka giblje, kakor da bi jo premikali električni tokovi. Mojo dlan je vleklo sem ter tja in z velikimi črkami je napisala: "Jaz sem Thomas, tvoj duhovni varuh, piši magnetno, dobro ti dene, popolnoma boš ozdravela. Heinrich, krsta, 1867 zate leto žalovanja, Napoleonov padec 1870."
Adelma von Vay
Leta 1870 je na Dunaju izšla knjiga z naslovom Duh, sila, snov (Geist, Kraft, Stoff), ki jo je napisala 29-letna baronica Adelma von Vay iz Slovenskih Konjic. Knjigo naj bi pisala s pomočjo medialne metode: baronica je pisala neodvisno od njenega zavednega vpliva in svobodne volje. Knjiga je bila razprodana takoj po izidu in je kmalu postala priljubljeno čtivo v ezoteričnih in spiritualističnih krogih. V nemškem jeziku je do danes doživela devet izdaj, prevod in ponatis je izšel tudi v angleškem jeziku. Četudi je avtorica te nenavadne knjige večji del svojega življenja preživela v Sloveniji, njeno življenje in delo nista znani in razvpiti.
Kdo je Adelma von Vay
Kdo je bila baronica Adelma von Vay? To vprašanje se pojavlja tudi v prevodu knjige, ki so jo iz nemščine v slovenščino prevedli Jan Ciglenečki, Matic Kastelec in Don Ciglenečki. Delo Adelme von Vay je založila založba Kud Logos pod uredniško taktirko Gorazda Kocijančiča. Dan ali dva po izidu knjige se je v Slovenskih Konjicah pojavilo veliko zanimanje za pisateljico. Konjiški župan Miran Gorinšek je nemudoma podprl zamisel o znanstvenem simpoziju, ki naj bi bil letošnjo jesen. Osrednja tema pa seveda baronica Vay, njeno delo in njen vpliv na slovenski okultizem in ezoteriko in ne nazadnje na možnosti medialnega pisanja. Jan Ciglenečki, ki je opravil večino dela, povezanega s prevajanjem in iskanjem virov o baronici, je v predgovoru omenjene knjige napisal, da je Adelma von Vay štajerska Pitija. V starogrški mitologiji Pitija velja za svečenico, ki je prerokovala v Apolonovem templju v Delfih. Adelma se je rodila 20. oktobra 1840 v Tarnopolu v Galiciji (današnji Ukrajini) kot hčerka grofa Wurmbranda in njegove žene, rojene grofice Teleky. Zgodnje otroštvo je preživela na družinskem posestvu v mestu Schwarzau na Spodnjem Avstrijskem, po očetovi smrti pa je z materjo, ki se je v drugo poročila s knezom Solms-Baruthom, zapustila Avstro-Ogrsko in naslednjih deset let svojega življenja preživela v Prusiji.
Z dvajsetimi leti se je poročila z madžarskim magnatom, baronom Ödönom von Vayem, s katerim je v idilični zakonski zvezi preživela polnih šestdeset let. Zakonca sta najprej nekaj let živela v mestu Tiszalök na madžarsko-ukrajinski meji, kmalu pa sta se preselila v Slovenske Konjice (tedanji Gonobitz), kjer sta na Prevratu kupila graščino, ki je med domačini še danes znana pod imenom Baronvaj. Ödön je umrl 1. marca 1921 na Malem Lošinju, kjer sta imela zakonca počitniško vilo, Adelma pa 25. maja 1925 v Slovenskih Konjicah, kjer je tudi pokopana. Adelmino prvo srečanje z okultnimi vedami sega v leto 1865, ko ji je zdravnik zaradi krčev svetoval, naj poskusi zdravljenje z metodo medialnega oziroma avtomatičnega pisanja.
Mučili so jo grozni krči
V svojih dnevniških zapiskih se Adelma tega spominja z besedami: "Jeseni 1865 sva z mojim možem spoznala magnetizerja dr. Gardosa. Ta je trdil, da vidi značilnosti mojega duhovnega zrenja frenološko izoblikovane na mojem čelu, in mi je svetoval, naj pričnem magnetno pisati. Kaj takega sem z velikim zaničevanjem odklonila in to označila za antikatoliško. Od otroštva naprej so me učili izogibati se vsakršnemu praznoverju in ohranjati zdravo pamet; temu načelu tudi zdaj nisem hotela biti nezvesta. Toda dr. Gardos ni popustil. Poskusil me je magnetizirati in trdil, da bom takoj zaspala; pa vendar pri tem nisem občutila niti najmanjše spremembe. Tudi kozarec magnetizirane vode, ki sem ga spila, ni imel name nobenega učinka. Zdaj me je dr. Gardos razglasil še za toliko bolj magnetno in trdno ostal pri svoji trditvi, da sem vidni in pisni medij. Za krepitev mojega zdravja mi je svetoval, naj izurim svojo medianimično nadarjenost. Ne da bi bila sicer bolna, sem bila vseeno nežne konstitucije in sem pogosto trpela zaradi krčevitih bolečin. Na nasvet dr. Gardosa sem že skoraj pozabila, dokler nisem nekega dne, ko sem trpela zaradi takih krčev, svojemu možu v bolečini povedala, da želim preizkusiti zdravljenje z magnetnim pisanjem. Rečeno, storjeno.
V roko sem vzela svinčnik in nenadoma začutila, da se moja roka giblje, kakor da bi jo premikali električni tokovi. Mojo dlan je vleklo sem ter tja in z velikimi črkami je napisala: Jaz sem Thomas, tvoj duhovni varuh - piši magnetno, dobro ti dene, popolnoma boš ozdravela - Heinrich - krsta - 1867 zate leto žalovanja - Napoleonov padec 1870. Notranje izčrpana sem s svojim možem pričela počasi razvozlavati napisano, saj o besedilu nisem vedela ničesar. Žal se je prerokba glede Heinricha, brata mojega moža, uresničila; poslovil se je 1867 po dolgem trpljenju."
Pisala je v transu
Konjiška baronica je pisala v transu. V sebi je odkrila medijske sposobnosti. Zato je njena knjiga nastala neodvisno od njene volje, po nareku višje sile. Knjiga Duh, sila, snov je preplet zapisov o nastanku sveta, opisuje različne numerološke in geometrijske izpeljave, ki so prežete s prepričanjem o veličini Duha, v tem pa delo redefinira polje krščanskega spiritualizma. Glavni prevajalec knjige, filozof in germanist Jan Ciglenečki o knjigi pove naslednje: "Franz Hoffmann, ugledni profesor filozofije na univerzi v Wurzburgu, je knjigo prebral kmalu po njenem izidu in jo označil za razodeto modrost." Adelma von Vay je za slovenske bralce zanimiva predvsem zato, ker je veliko časa preživela v Slovenskih Konjicah. "Adelmine medialne sposobnosti nadvse spoštljivo omenja tudi Helena Petrovna Blavatsky, ustanoviteljica teozofskega gibanja in ena najvplivnejših žensk 19. stoletja. V svojem delu z naslovom Razkrita Izida (Isis Unveiled, 1875), ki velja danes za klasično delo okultne literature, je Adelma omenjena kot redek resnični medij, ki ga krasita poštenost in dobrota. Zelo odmevna je bila v tistem času tudi Adelmina zdraviteljska dejavnost, ki naj bi tekla prek duhovnega stika s pokojnim Samuelom Hahnemannom, slovitim ustanoviteljem homeopatije," doda Ciglenečki in opozori, da je Adelma na ta paranormalni način z velikim uspehom predpisovala zdravila in ozdravljala hude bolezni. Glas o njenih zdravilskih sposobnostih se je hitro razširil po Evropi in prošnje za pomoč so v pisemski obliki začele prihajati celo iz Amerike.
Svoje "paciente je lahko zdravila tudi na daljavo, in sicer s pomočjo magnetizirane vate. Zvezo je stkala tudi z znamenitim čudodelnikom Jurijem Humarjem s Primskovega. Ta dolenjski župnik, ki je živel v 19. stoletju, si je dopisoval z baronico in jo tudi spoštoval. Četudi je Humar v enem od pisem navedel, da mu ljudje pravijo hudič in šarlatan, se je zdravilec zavedal svojega poslanstva. Humar se je ukvarjal s telepatijo, magnetizmom in jasnovidnostjo. Adelma von Vay je bila korak pred njim, a ne samo zaradi zdravilstva, spiritualizma in ezoterike, marveč tudi zaradi znanja filozofije. Njeno zdravilno moč je menda čutiti še danes. Ob njenem grobu na vrhu pokopališča sv. Ane v Slovenskih Konjicah se marsikdo imenitno počuti.
Adelmin nastanek sveta
Kljub temu da je baronica Adelma večji del življenja preživela v Slovenskih Konjicah, v tedanjem Gonobitzu, sta njeno življenje in delo v širši in strokovni javnosti pri nas popolna neznanka, poudarja Ciglenečki. "Ne glede na paranormalne okoliščine nastanka njenega dela je sam za sebe Adelmin filozofski sistem izjemno drzen miselni projekt, ki na osnovi konsekventno izpeljanih načel, podprtih z razvejeno logiko števil, v celovito shemo poveže Boga, vesolje in človeka. Že samo zaradi drznosti tega projekta, ki je na našem prostoru velika redkost, si Adelma zasluži vidnejše mesto v zgodovini filozofije in okultizma na Slovenskem. Kakšno je njeno pojmovanje sveta in človeka? Jan Ciglenečki odgovori: "Osnovno sporočilo, ki nam ga želi Adelma posredovati prek vseh svojih del, je mogoče strniti v spoznanje, da je duhovna razsežnost izvor vsega bivajočega in počelo materialnega sveta, da iz nje vse izhaja in se ob koncu vanjo znova vrača. Ta temeljni princip, ki izpričuje sorodnost z drugimi ezoteričnimi tradicijami, preveva celotno Adelmino misel in je ključen za razumevanje posameznih aspektov njenega dela.
Skladno s to temeljno predpostavko je tudi njeno delo Duh, sila, snov, sestavljeno iz treh delov, ki v grobem sovpadajo s tremi razdobji kozmološkega cikla: prvi del govori o stvarjenju vesolja, prelomu izvornega stanja ter padcu duhov, drugi pojasnjuje nastanek zemeljskega sveta in človekov položaj v njem, medtem ko tretji del opisuje vnovično poduhovljenje sveta in vrnitev človeka k svojemu božanskemu izvoru. Iz Duha se tako prek postopnega depotenciranja oblikujejo nižje ravni vesolja, vse dokler ne pride do nastanka sveta. Ker je manifestni svet okoli nas najnižja depotenca Duha, pomeni tudi točko obrata, od koder se začenja proces vnovičnega potenciranja, prek katerega se bo svet postopoma poduhovil in se povrnil v izvorno stanje."
Bitje božanske narave
Kako naj razumemo pojma potence in depotence? Primerjava je možna s homeopatskim zdravilstvom, ki deluje po naslednjem principu: večja kot je potenca oziroma razredčitev neke substance v zdravilu, manj je v njej prisotna informacija o dejanski snovi in - paradoksalno - toliko močneje zdravilo učinkuje. Z drugimi besedami: razmerje med močjo zdravila in prisotnostjo določene substance v njem je obratno sorazmerno. Po istem načelu je treba razumeti tudi ontološko hierarhijo vesolja: višja kot je stopnja potence sveta, manj je v njej snovne razsežnosti in večja je njena duhovna realnost, in seveda vice versa. Prav v tem kontekstu je treba razumeti Adelmino pojmovanje človeka in njegove vloge v svetu, opozarja Ciglenečki. Podobno kot pri raznih gnostičnih gibanjih. Adelma človeka razume kot bitje, ki je po svojem bistvu božanske narave, kar pa zanj ne predstavlja samo neslutenih možnosti, ampak obenem tudi dolžnost in moralno obvezo. Človeštvo se mora, če želi realizirati božansko potenco v sebi, osvoboditi iz ujetništva telesnega sveta in odločno stopiti na pot vrnitve v območje božanskega, od koder izvorno izhaja. V želji, da bi bila takšna razlaga vesolja in človekovega mesta v njem čim bolj verodostojna, Adelma posamezne razvojne stopnje vesolja opremi s kompleksnim zakonom števil, ki naj bi matematično in geometrično odseval samo strukturo in razvoj vesolja.
Kodrič Zdenko
Grob baronice von Vay.
Konjiška hiša, v kateri je živela baronica.
Naslovnica knjige Duh, sila snov.