7DNI - sreda, 25. april 2012
feljton NA PRAGU VOJNE (7)
S Hitlerjem na samem
Prevajalec Paul Schmidt, ki je bil edina priča pogovorov Hitlerja s Chamberlainom, je svoje spomine opisal v knjigi Statist na diplomatskem odru.
Ob Chamberlainu in Hitlerju je bil na pogovorih samo prevajalec Schmidt.
Dr. Paul Schmidt je bil nemški uradni tolmač ob raznih zanimivih srečanjih na konferencah med obema vojnama in v času druge vojne. V knjigi Statist na diplomatskem odru 1923-1945 je opisal tudi dogajanje ob Chamberlainovih obiskih v Nemčiji 1938. leta. "Poleti je tudi v moji prevajalski dejavnosti nastopil ominozen mir, medtem ko so postajali glasovi nemškega tiska glede češkoslovaškega vprašanja vse hrupnejši. V tem poletju sem dvakrat delal za Göringa v letalski uniformi, ker je šlo za povsem letalska vprašanja, med obiskom italijanskega letalskega ministra Balba - Italijani so me zaradi uniforme nenehno nagovarjali s colonellom - in med pogovori z načelnikom francoskih letalskih sil generalom Vuilleminom," piše v knjigi.
"Vuillemin je prišel na Göringovo povabilo s skupino francoskih letalskih častnikov v Nemčijo. Na Nemce, ki so jih tedaj srečali, so napravili imeniten vtis. Ko so Francozi obiskali Göringa v Karinhallu (Göringov dvorec; op. p.), sem ugotovil, kako močan vtis je napravilo nanje nemško vojno letalstvo. "Kaj bo storila Francija?" je tedaj Göring vprašal Vuillemina, "če bo med Nemčijo in Češkoslovaško izbruhnila vojna?" Vuillemin je odrezavo odgovoril: "Francija bo držala dano besedo.""
Vendar je francoskega generala vendarle bilo strah. V spominih François-Ponceta je zapisano, da je Vuillemin med povratkom iz Karinhalla francoskemu veleposlaniku dejal: "Če bo vojna, kakor mislite vi, izbruhnila konec septembra, ne bo štirinajst dni zatem nobenega francoskega letala več!"
Angleški lordi
s Hitlerjem
"V začetku septembra sem spet imel delo v okviru dneva stranke (Hitlerjev parteitag; op. prev.), ki se je odvijal v običajnih okvirih, vendar še ob večji udeležbi iz tujine kot prejšnja leta. Lord Stamp, lord Clive, lord Holenden, lord Brocket, lord McGowan in poslanec spodnjega doma Norman Hulbert se z angleške strani niso udeležili le dneva stranke, temveč tudi posebnega sprejema, pri katerem so sedeli pri Hitlerjevi mizi," se je spominjal prevajalec Schmidt. "Angleški veleposlanik, ki je prejšnje leto preživel v Nürnbergu le dva dneva, je tokrat ostal skoraj do konca. Podobno močna in reprezentativna je bila tudi delegacija iz Francije, pa tudi iz drugih dežel. Iz pogovorov, kjer sem prevajal za tujce, sem razbral naraščajočo in hudo napetost, ki je septembra 1938 vladala po vsej Evropi."
Le redkokdaj je toliko prevajal o vojni in vojni nevarnosti kakor tiste dni. "Značilno je, da je bil eden izmed ljudi, ki so na položaj gledali z največjo skrbjo, prav španski veleposlanik, ki je odkrito izrazil bojazen, da bo v primeru vojne francoska vlada s pomočjo španskih levičarskih krogov odstranila Francov režim. Tudi poročila, ki so prihajala od drugod v Nürnberg, so oznanjala vihar. Spominjam se zaskrbljenih obrazov nekaterih kolegov, ko so mi izročili izjavo britanske vlade, ki naj bi jo prevedel Hitlerju. V njej so nasilje proti Češkoslovaški označevali za razlog vmešavanja zahodnih sil. Skoraj sočasno sem moral Hitlerju prevajati sporočilo iz Londona, po katerem bi bila Velika Britanija verjetno pripravljena tudi po vojaški plati podpreti Češkoslovaško. To se je zgodilo 11. septembra." Hitler pa je po teh prevodih besnel. "Zastopnikom teh (zahodnih) demokracij lahko povem le to: če si te izmučene kreature (Sudetski Nemci, op. p.) ne bodo znale same poiskati pravice in pomoči, jim bomo pomagali mi," je kričal v govoru zadnjega dne dneva stranke, 12. septembra. "Ta govor sem pred poletom v Berlin deloma še slišal prek zvočnikov letališča v Nürnbergu," je zapisal Schmidt. ""Nemci v Češkoslovaški niso ne nemočni ne zapuščeni," je odmevalo iz radia, ko sem se odpravil proti letalu.
S temi grozečimi Hitlerjevimi stavki v ušesih sem prispel v Berlin, kjer sem ne le v zunanjem ministrstvu, temveč tudi v krogih prijateljev in znancev opazil, da so ljudje prestrašeni zaradi bližnje vojne nevarnosti. Slišal sem številne ostre besede na Hitlerjev račun in izvedel, za načrt opozicije, ki naj bi ga kratkomalo aretirala, čim bi ukazal splošno mobilizacijo. 13. septembra je bila napetost že skorajda neznosna."
Zjutraj 14. septembra pa naj bi po Schmidtovi pripovedi nastopil dramatični in senzacionalni preobrat. "Vsebovalo ga je sedemvrstično besedilo, ki sem ga moral prevesti Hitlerju: "Z ozirom na naraščajoči kritični položaj predlagam, da bi vas nemudoma obiskal in poskušal doseči miroljubno rešitev. K vam bi se lahko odpravil po zračni poti in jutri bom pripravljen za potovanje. Sporočite mi, prosim, najbližji datum, ko me lahko sprejmete in mi sporočite kraj, kjer bi se srečala. Hvaležen bi vam bil za čimprejšnji odgovor. Neville Chamberlain." Še isti večer sem odpotoval v popolnoma neslavnostnem posebnem vlaku brez vseh uniform proti Münchnu z občutkom, da tokrat ne bom statist v mednarodni predstavi, temveč da bom moral igrati skromno, vendar ne nepomembno vlogo v resnični zgodovinski drami. "Zberite svoje misli," mi je na vlaku dejal državni tajnik von Weizsacker, "v Berchtesgadnu se bo jutri odločalo o vojni ali miru.""
Chamberlainov prvi let
Naslednji opoldan so v Münchnu sprejeli Chamberlaina na letališču. "To nalogo je Hitler zaupal Ribbentropu. Hitro dvomotorno letalo tipa lockheed z angleškimi gosti je prispelo prej, kot smo pričakovali. Iz letala je prvi stopil Chamberlain. "Polet sem prav dobro prestal," je dejal Ribbentropu, "čeravno smo imeli spotoma deloma slabo vreme in doslej še nikoli v življenju nisem sedel v letalu." V Chamberlainovem spremstvu sta bila še sir Horace Wilson, najožji svetovalec prvega ministra v vseh političnih vprašanjih, in William Strang, vodja srednjeevropskega oddelka v Foreign Officeu. Med vožnjo proti železniški postaji v odprtih avtomobilih so Münchenčani prav prisrčno pozdravljali Chamberlaina, prijazneje kot pred letom dni Mussolinija - vsaj tako se mi je zdelo."
Iz Münchna so se s posebnim vlakom odpeljali proti Berchtesgadnu. "V Hitlerjevem jedilnem vagonu, kjer je bila miza za sprejeme, so sedeli Chamberlain in njegovi spremljevalci na eni strani, jaz pa zraven Ribbentropa, desno od njega je bil Henderson. Tega prizora se dobro spominjam zato, ker so mimo nas skoraj tri ure, kolikor je trajala vožnja, vozili transportni vlaki, ki so z vojaki v novih uniformah in v zrak usmerjenimi topovskimi cevmi ustvarjali dramatično ozračje. "Poslanec miru" Chamberlain, kakor so ga tedaj imenovali v Nemčiji, je bil pravo nasprotje teh bojevitih kulis.
Tik pred Berchtesgadnom je pričelo deževati, in ko smo se s Chamberlainom vozili proti Berghofu, se je nebo vedno bolj mračilo in megle so se spuščale z gora." Hitler je sprejel svojega gosta ob vznožju stopnišča, ki je vodilo k hiši.
"Prijazen pozdrav, stiskanje rok in predstavljanje sodelavcev. Potem smo sedeli v veliki sobi z razgledom na Unitersberg ob čajni mizici. Prav v tej sobi se je Hitler pred dvema letoma pogovarjal z Lloydom Georgeom in pred letom z vojvodo Windsorskim. A je tokrat bilo zelo čutiti napetost in medsebojno otipavanje obeh sogovornikov, ki se bosta čez nekaj minut zapletla v pogajanja, kjer bo šlo za vprašanje vojne ali miru. Povsem nepričakovano je Hitler vprašal Chamberlaina - medtem sta govorila o velikosti sobe, o slabem vremenu, o obisku Hitlerja v Angliji in drugih obrobnih zadevcah - ali želi govoriti z njim na samem ali skupaj s svetovalci. "Vsekakor mora pogovorom prisostvovati gospod Schmidt, ki pa je kot tolmač nevtralen in ni del pogajalske skupine," je še dodal. "Vedel sem, da bo Chamberlain izrazil željo, da bi se na samem pogovoril s Hitlerjem. To je bilo s Hitlerjevo vednostjo dogovorjeno med Nemci in Angleži za Ribbentropovim hrbtom. Zunanjega ministra rajha sta tedaj obe strani videli kot nezaželen element pri prizadevanjih za miroljubno rešitev med Anglijo in Nemčijo. Tudi Hitler je najbrž opazil, s kakšnimi občutki užaljene ošabnosti je njegov nekdanji londonski veleposlanik stal pred Angleži, zato je privolil v predlog, o katerem sta se sporazumela Henderson in Weizsacker in ki ga je priporočil tudi Göring.
v "drugi garnituri", ko sem s Hitlerjem in Chamberlainom odšel v delovno sobo v prvem nadstropju. V prav tisto enostavno sobo brez okrasja, kjer se je Hitler pred letom dni tako slabo sporazumeval s Halifaxom. Tudi zdaj je potekal ta pogovor "o miru in vojni" v ne povsem miroljubnem duhu in se od časa do časa odvijal v skoraj viharni obliki. Trajal je dolgo, skoraj tri ure. Hitler je bil po pravkar končanem dnevu stranke očitno še vajen dolgih govorov in jeza nad Benešem in Češkoslovaško ga je vedno znova prevzemala, tako da se sploh ni znal obvladati."
Peter Plavec
Hitler je med pogajanji razkazoval nemško vojaško moč.
Nemci, ki so se bali vojne, so Chamberlaina imeli za poslanca miru.