7DNI - sreda, 25. april 2012
aktualno
"Odvzeli so mi avto!"
Od lanskega junija, ko je zakonodaja doživela prenovo, policija ljudem dnevno zaseže po deset avtomobilov, motorjev in drugih motornih vozil.
Kar dve tretjini zaseženih avtomobilov uničijo.
Policisti imajo zdaj možnost, da avto ali motor odvzamejo še hitreje, tudi pri eni kršitvi, če je ta dovolj huda, prej je prekrškar moral imeti še zajeten dosje (najmanj tri pravnomočne odločbe za hujše prometne prekrške, največkrat zaradi divjanja ali vožnje pod vplivom alkohola). V praksi to pomeni, da vas policist z zasegom lahko kaznuje že, če vozite brez vozniškega dovoljenja.
Polne policijske garaže
Policist, ki vas ustavi, o prekršku obvesti Operativno-komunikacijski center, torej telefonsko številko 113, tam pa pokličejo vlečno službo, s katero imajo sklenjeno pogodbo. Ta služba nato odpelje vozilo na ustrezen prostor. Policisti sicer lokacije odvzetih vozil pred javnostjo skrivajo, a zaradi velikanskega števila vozil, ki so bila v minulih mesecih in letih odvzeta, ni skrivnost, da so zaseženih vozil polne že tudi nekatere policijske garaže. Do odločitve sodišča so namreč dolžni hraniti vozilo. Policist mora po tem, ko izreče zaseg vozila, čim prej podati obdolžilni predlog in ga poslati na sodišče, kajti stroški hrambe so vse do takrat, ko zadeve ne prevzame sodišče, breme policije, kasneje to postane strošek kršitelja. Sodišča o teh zadevah sicer odločajo prednostno, odločijo pa lahko, da se vozilo vrne lastniku ali pa mu ga zasežejo. V slednjem primeru odločijo, ali bo vozilo prodano na dražbi ali bo uničeno. Za slednje se sodišča ponavadi odločijo, kadar je vozilo staro in ni tehnično brezhibno.
Na ministrstvu za pravosodje, za razliko od policije, ne razpolagajo s številkami o vozilih, ki so bila začasno zasežena, saj je za izvajanje teh zakonskih določil pristojna policija, pravijo. Policijski zaseg je začasen, o odvzemu, ki je trajne narave, pa odločajo sodišča. Na pravosodnem ministrstvu tudi nimajo zbranih podatkov, v koliko primerih je sodišče vozilo trajno odvzelo. Te podatke naj bi zbirala okrajna sodišča sama in tako do skupnega števila avtomobilov, ki so bili zaseženi z odločitvami sodišča, ni mogoče priti. Je pa dejstvo, da večina avtomobilov konča tako, da jih uničijo, menda je teh kar dobri dve tretjini.
"Predmeti se lahko odvzamejo, če so storilčeva last ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška. Lahko pa se odvzamejo tudi, če niso storilčeva last, denimo, da so kupljeni s pomočjo lizinga, ali če z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon, vendar pa ima lastnik predmeta v tem primeru pravico od storilca prekrška zahtevati odškodnino," pojasnjujejo veljavna zakonska določila pravniki. Torej vam lahko zasežejo tudi avto, ki ste ga kupili na lizing, dajalec lizinga pa vas nato lahko toži, ker ste neupravičeno ostali brez avta, ki ni vaša last.
Globa v vsakem
primeru
In še na nekaj morate biti pripravljeni. Če se sodišče odloči, da vam zaseže avto in da ga bo prodalo, razlike med globo, s katero boste kaznovani, in ceno avtomobila, ne boste dobili povrnjene. "Odvzetega predmeta, v tem primeru vozila, sodišče ne prodaja zaradi poplačila globe, saj je sankcija odvzema predmetov stranska, ki jo sodišče lahko izreče ob glavni sankciji, globi. Zato ni pomembno, ali je bil prekršek storjen z osebnim avtomobilom višjega ali nižjega cenovnega razreda, saj gre v obeh primerih za ravnanje v nasprotju z zakonskimi določili, ki veljajo v prometu," še pojasnjujejo pravniki.
Del denarja, ki ga sodišče dobi od prodanega avtomobila, gre za poplačilo stroškov, ki so nastali z zasegom in hrambo, preostali denar pa gre v proračun. Zato, pravijo strokovnjaki, je to kazen, ki je lahko izrazito nepravična. Nekomu lahko namreč policist zaseže vozilo, vredno nekaj sto evrov, spet drugemu tudi nekaj deset tisoč evrov vredno vozilo, pa četudi sta oba storila enak prekršek. Iz izkušenj policistov vemo, da je vse več takih prekrškarjev, s katerimi se srečujejo skoraj redno in jim tudi večkrat zasežejo vozilo - rekorder je storilec, kateremu so doslej v nekaj letih zasegli že 16 avtomobilov. Kaj hitro pa je tak voznik na cesti z drugim, nekaj sto evrov vrednim vozilom, ki mu ga policisti lahko spet odvzamejo. In tako se zgodba ponavlja. A na policiji so prepričani, da se bo, če bodo vztrajno ponavljali tako represivne kot prevenitvne dejavnosti, odnos do kršitev v cestnem prometu spremenil in bodo ljudje predpise bolj spoštovali. Prej ali slej pa se bodo vsi kršitelji morali soočiti še s tem, da bodo za kazni morali plačati globo, ki kaj hitro lahko preseže tudi nekaj tisoč evrov.
Ni pa nujno, da je kaznovan le kršitelj. Če avto, ki je bil zasežen, ni njegova last, kazen lahko doleti tudi lastnika avtomobila. V primerih, ko je nekdo nekomu posodil avto, slednjega pa so dobili pri prekrških in mu odvzeli avto, se običajno avtomobil največkrat vrne lastniku, vendar je tudi ta ne bo odnesel brez kazni. Zato vsekakor velja razmisliti tudi to, komu posodite svoj avto.
Elizabeta Planinšič
Policisti zdaj lahko hitreje zasežejo vozilo kot pred letom dni.