7DNI - sreda, 25. april 2012
Senčna plat zasebne šole
Šolnina se zaračunava za šolsko leto in se lahko plačuje mesečno, s tem da je obvezna tudi v primeru, ko otroka dalj časa ni pri pouku. In šola si pridržuje pravico, da otroka, za katerega šolnina ni poravnana, odslovi, kar pomeni, da učenci, katerih starši se znajdejo v denarnih težavah, kratkomalo ostanejo pred šolskimi vrati.
K sreči ne pred vrati slovenske osnovne šole, namenjene bogatim in revnim, ampak mednarodne katoliške šole v eni od evropskih prestolnic. A je sporočilo, objavljeno na spletni strani te šole, povedno v trenutku, ko je slovensko javno šolstvo na udaru vladnih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. Zakaj? Ker naj bi ga osiromašili do te mere, da bi njegova kakovost padla, starši pa bi se začeli množično spogledovati s ponudbo zasebnih šol, katerih potencialni ustanovitelji naj bi bili že lep čas na to priložnost čakali. Roko jim je šolski minister v prvi Janševi vladi že ponujal, zavzemajoč se za večji delež zasebnega šolstva, sedanji minister pa o vprašanju javno in zasebno šolstvo še ni spregovoril, čeprav bi pričakovali njegov odziv na očitke, da predvideni ukrepi vlade ogrožajo javno šolstvo v korist zasebnega.
Na prvi pogled neresno, a v resnici še kako resno, zvenijo tovrstna sklepanja. V javnem šolstvu smo namreč priče blitzkriegu z več frontami, na katerih se zdi, da so čedalje bolj razoroženi tisti, ki naše otroke izobražujejo. Seveda ni bojazni, da bi o biznisu na področju osnovne ali srednje šole razmišljali zasebniki (beri podjetniki), saj brez naveze z državo, to je s pridobitvijo koncesije, ne more preživeti nobena zasebna šola. Pa ne le pri nas, nikjer. Spomnimo, da dobivajo šole s koncesijo - na prste obeh rok lahko preštejemo srednje, osnovna pa je le ena in sicer katoliška osnovna šola v Ljubljani, 85 odstotkov sredstev za plače in materialne stroške na učenca v javni šoli. Brez teh sredstev bi morale hitro zapreti vrata in glede na to, da je država vse siromašnejša in bo za izobraževanje v prihodnje namenjala manj denarja, se zdi strah pred zapiranjem javnih šol in odpiranjem zasebnih pretiran. Zalogaj ob postavitvi šole bi bil v teh kriznih časih najbrž prevelik.
Bilo bi pa dobro, ko bi morebitni potencialni "zasebniki" vedeli, kar strokovnjaki poudarjajo že lep čas; zasebno šolstvo ni isto kot zasebno podjetje, delovalo naj ne bi na podlagi konkurence, saj v svetu praviloma zasebne osnovne in srednje šole niso profitne in tudi tekmovanja med njimi ni. Je pa res, da zasebne šole svoje učence izbirajo, medtem ko je javno namenjeno vsem.
Ne vem, če si v državi z dobrim sistemom javnega šolstva želimo izbiranja. Ja, na začetku bi res bili starši tisti, ki bi izbirali, toda zelo hitro bi se obrnilo - in izbirala bi šola brez ali s šolnino. V primeru slednje pa bi pred vrati šol pustila otroke, za katere šolnina ne bi bila plačana.
Jasna Snežič