7DNI - sreda, 25. april 2012
dvojec
Alternativa krizi
Resneje o nujnosti povezovanja znanja z drznostjo in priložnostmi.
V prevladujočem diskurzu o nujnosti varčevanja so toliko bolj dobrodošli alternativni pogledi na možnosti izhodov iz vseobsegajoče krize. Da lahko mladi podjetniki s pogumnimi idejami, ki so pripravljeni sprejemati tveganja in se ne ustrašijo že prvega neuspeha, nakažejo vsaj enega od izhodov iz krize, so ugotavljali v nedavni široko zasnovani debati kluba koroških študentov na Ravnah na Koroškem. Razprava o podjetništvu mladih je sicer del širšega družbenega konteksta, ki ga skušajo (so)ustvarjati tudi regijski nosilci razvoja. Tak kontekst je pomemben zato, ker je še posebej v obrobnih regijah smiselno bolj poglobljeno razmišljati o aktiviranju (mladega) podjetniškega potenciala. Čeprav bodo velika podjetja v predelovalni panogi še naprej ključni akterji koroškega gospodarstva, bo krepkejši podjetniški segment v regiji vse pomembnejši. Uspešnost nadaljnje krepitve podjetništva bo odvisna tako od podpornega okolja kot od pripravljenosti mladih z znanjem in dobrimi idejami, da svoje priložnosti izkoristijo prav v okoljih, iz katerih izhajajo.
Stališče o "begu možganov", ki je v obrobnih regijah trdno zasidrano, je postavil na glavo Kristjan Pečanac iz Boundbreakerja, ki bi namesto govora o "begu možganov" predlagal razmislek o "brain circulation" (torej kroženju možganov). Ključno za regije z razvojnim zaostankom ni kar preprosto zadrž(ev)ati mlade z znanjem, ampak sprejeti kroženje mladih z znanjem, odprtih navzven, pripravljenih spoznavati globalno okolje in prenašati inovativne tuje prakse tudi v domače okolje. Mladi s širino in izkušnjami od drugod bodo lahko uspešni v regionalnem okolju, na katerega bodo ob pogledu na širšo sliko gledali z večjo distanco, hkrati pa z druge ali drugačne perspektive.
Število izobraženih mladih iskalcev prve zaposlitve narašča, kar je po eni strani odraz že domala trajnega strukturnega neskladja na trgu dela in širših razmer, po drugi strani pa tudi posameznikovih (ne)prizadevanj za spremembe lastnega položaja. Kdo, če ne mladi, naj bo tisti, ki se ne sklicuje na vnaprejšnje danosti, na objektivnost okoliščin in resignirano sprejema svojo pozicijo? Zakaj ne bi drznih idej, ki se zdijo na prvi pogled neuresničljive, poskušali v večji meri uresničevati? Podjetniki večkrat poudarjajo, da kriza ni le enoznačno negativna, temveč jo je treba jemati kot priložnost za razmislek o nujnosti sprememb. Mogoče se nekatere tovrstne trditve o nujnosti povezovanja znanja z drznostjo in priložnostmi včasih zdijo že kot oguljene fraze iz teorije. A praksa marsikaterega mladega startup podjetja pokaže, da se iz ustvarjenih priložnosti vselej porajajo nove priložnosti.
Petra Lesjak Tušek