Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Kakšna bo prihodnost slovenskega finančnega sistema, so se pretekli teden ob eni izmed okroglih miz na finančnem sejmu Kapital v Ljubljani spraševali nekateri ugledni slovenski strokovnjaki. Ugotavljali so, da v Sloveniji prevladujejo univerzalne banke, ki pa imajo že kakšna tri leta upad povpraševanja po kreditih, medtem ko so nekatere države evra (Slovaška, Finska, Avstrija in Nemčija) lani recimo imele nad 2-odstotno rast kreditnega povpraševanja glede na predlani. Tudi tokrat je prvi mož Ljubljanske borze, Andrej Šketa, ugotavljal, da se v Sloveniji podjetja premalo poslužujejo možnosti pridobivanja (novega) delniškega kapitala. Izdaja delnic je namreč lahko eden od načinov financiranja rasti podjetja, dasiravno v Sloveniji trenutno ni veliko podjetij, ki bi bila sposobna privabiti nove (tuje) investitorje.

Tisti z zgodovinskim spominom se še spomnijo, da smo leta 1993 v Sloveniji že imeli sanacijo bančnega sistema, ko so bile iz tega naslova izdane obveznice v skupni višini 2,2 milijarde takratnih nemških mark, takratni lastniki največjih slovenskih bank pa so bila po večini slovenska podjetja. Tudi zdaj je v slovenskem bančnem sistemu za 5,5 milijarde evrov slabih bančnih posojil, to je takih, za katera so posojilni obroki zapadli že pred več kot 90 dnevi. Omenjeni znesek predstavlja okrog 11 odstotkov bilančne vsote (obsega poslovanja) vseh bank in hranilnic v Sloveniji. Dejstvo je, da so bistveno bolj kot v večini evropskih držav (pre)zadolžena slovenska podjetja, v zadnjih letih se je močno poslabšalo tudi razmerje v bankah med depoziti in krediti v prid slednjih. Tisto, kar smo zapravili med letoma 2005 in 2008, bomo morali sanirati, krize pa bo pri nas konec, ko se bomo nanjo navadili, je poudaril ekonomist dr. Jože Mencinger.

Skoraj vsi razpravljavci so menili, da bomo v Sloveniji kakšnega od t.i. paradnih gospodarskih konjev primorani prodati tujemu kapitalu, ker doma enostavno ni dovolj kapitala za prihodnji razvoj tako slovenskih podjetij kot bank, ki naj bi servisirale slovensko gospodarstvo. Določena podjetja so namreč v tako globoki krizi in tako zadolžena, da nimajo pravega razvoja. Celotna skupina pod okriljem Dunajske borze, kamor sodi tudi Ljubljanska borza, ima mesečno okrog 5 milijard evrov prometa, a le en odstotek se ga ustvari na naši edini borzi, zato je želja, da bi več te likvidnosti pljusknilo k nam. Aleš Škerlak, izvršni direktor v Alta skupini, pa je izrazil prepričanje, da se bo v naslednjih 5 do 10 letih zgodil določen premik in se bo del denarja iz bančnih depozitov preusmeril v vzajemne sklade, po vsej verjetnosti največ v obvezniške, ki so manj tvegani in v Sloveniji za razliko od razvite tujine zavzemajo med vsemi skladi le petino sredstev.

Prevladalo je tudi mnenje, naj se v Sloveniji ne bojimo odgovornih lastnikov, ne glede na to, od kod prihajajo, samo da imajo v načrtu pozitivno poslovanje podjetja. "Slovenija je sistemsko zelo tvegana država, saj imamo doma pomanjkanje kapitala, tujega pa k nam ne spustimo. V času recesije nismo sposobni privabiti nov kapital. Po moji oceni bo Slovenija v naslednjih 5 letih potrebovala okrog 5 milijard evrov svežega kapitala - ali se bo to zgodilo z dokapitalizacijami ali pa bomo morali prodati kakšno od podjetij," je menil Aleš Škerlak. A ob svežem kapitalu, tudi iz tujine, bomo morali imeti tudi ustrezne menedžerje, da bodo z njim znali tudi kaj narediti. Matjaž Gantar iz KD Group pa meni, da bi bilo treba pri nas izdati obveznice in izvesti še eno privatizacijo, ki bi bila popravni izpit za prejšnjo.

Predstavnik Alte je sklenil, da bo naloga države pridobiti zaupanje tujega kapitala, saj se bo slovenska država vsem varčevalnim ukrepom navkljub tudi v prihodnje zadolževala in ni vseeno po kakšni ceni (znesek obresti) bo to počela. Prav tako bi lahko po njegovem država s tujim kapitalom povečala naložbe v slovenskem gospodarstvu. Božo Jašovič iz NLB pa pričakuje, da bo tuj kapital dal pospešek in se ga bo nekaj steklo v banke in nekaj v podjetja, upa tudi, da nam bo uspelo kakšno večje slovensko podjetje prodati, kajti v tem primeru bo slovenska država spet začela zeleneti.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: vanč (5.5.2012 11:53:39) IP: 109.182.120.135 g.Mencinger,ko je Pahoir vladal si reku nemore bit krize,kdo jo je ustvaru.G Menciger ne srat v svojo skledo.

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss