Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Posadka na krovu Deie Gratie je nenavadno plovbo skrivnostne ladje opazovala od trenutka, ko se je kot majhna lisa prikazala na obzorju. Zapluli so naravnost proti njej, dokler ni v zgodnjih popoldanskih urah njen kapitan David Morehouse ukazal, naj zaplujejo vzporedno z njo. Z daljnogledom je začel opazovati to nenavadno, zibajočo se ladjo.

Skrivnostna ladja je bila dvojambornica s četverokrakimi jadri, vendar je imela zdaj razpeti le dve. Druga so bila zvita ali pa so v cunjah visela z jamborov. Ladja je v rahlem vetru plula nekako tako, kot da bi bil njen krmar pijan. Toda kapitanu Morehousu je bilo kmalu jasno, zakaj ladja ne pluje normalno. Ko se ji je Dei Gratia približala, je namreč opazil, da ob krmilu ni nikogar, pa tudi na krovu ne, da na njej ni nobenih znakov življenja. Morehouse je dal ladji nekaj signalov, toda ni dobil nobenega odgovora. Ukazal je, naj v vodo spustijo čoln in trije njegovi možje so naglo zaveslali proti njej. Na njeni krmi so zagledali napis: "Mary Celeste, New York". Zadnjikrat so to ladjo videli pred dobrim mesecem, 4. novembra 1872, ko je iz newyorškega pristanišča izplula s 1700 sodčki čistega alkohola, ki naj bi jih prepeljala v Genovo. Na ladji so bili njen solastnik in kapitan Benjamin Spooner, njegova žena in hčerka ter osem članov posadke.

Mary Celeste se je iz New Yorka usmerila proti Azorom; v ladijski dnevnik so zapisali, da so otoke uzrli 24. novembra. Do tedaj je bilo vreme lepo. Ko pa so zapluli mimo njih, se je vreme poslabšalo. Zapihal je oster in močan veter, a je izkušeni kapitan ukazal le, naj zvijejo nekaj jader. Na ladji ni bilo nobenega preplaha in v ladijski dnevnik so zapisali le nekaj običajnih reči. Naslednjega dne, 25. novembra, so v ladijski dnevnik zapisali le položaj ladje. To je bil hkrati tudi zadnji vpis v dnevnik. Deset dni pozneje jo je našla Dei Gratia. Prvi in drugi častnik sta splezala na njen krov in jo preiskala, toda zaradi tistega, kar sta odkrila, je postala skrivnost še večja. Jadra in vrvi so plapolali v vetru, krmilo se je neslišno obračalo, voda se je pretakala skozi kuhinjska vrata, kompas je ležal zdrobljen na tleh, rešilnega čolna ni bilo. Toda v podkrovju je bila slika drugačna. Vse je bilo lepo urejeno in na svojem mestu, toda nikjer žive duše. V kuhinji vse lepo in prav, igrače male Sophie so bile skrbno pospravljene, oblačila pa zložena v omari. V kuhinji sta častnika našla napol pripravljen zajtrk ...

Ko sta se vrnila na Gratio, sta o videnem takoj poročala. Kapitan Morehouse je vse mogoče scenarije takoj zavrnil. Ni bilo znakov, da bi posadka Mary Celeste zbežala med neurjem, saj ladja ni bila razmetana. Prav tako ni bilo znakov upora ali vdora vode. Ker je bila celotna zadeva sumljiva, se je odločil, da bo ladjo prepeljal do pristanišča v Gibraltarju ter morda zanjo prejel tudi denarno nagrado. Tam so britanske oblasti, ki so ladjo zasegle, najditelje dolgo zasliševale. Menda so pod ležiščem kapitana Briggsa našli okrvavljen meč, kar naj bi bil dokaz, da je zadeva hudo zapletena. Kasneje pa se je izkazalo, da madeži niso bili od krvi - in izginotje posadke se je znova zavilo v tančico skrivnosti. Vprašanje, ki je bilo za preiskovalce največja uganka, je bilo, kako je mogla Mary Celeste brez posadke obdržati svojo smer celih deset dni, v katerih je preplula petsto milj. Z Dei Gratio so v trenutku, ko so zagledali to ladjo, pluli tako, da so lovili veter z leve. Torej je Mary Celeste lovila veter z desne. Preiskovalnemu sodniku se je zdelo nemogoče, da bi ladja s takšnim položajem jader lahko plula v smeri, v kateri je plula. Nekdo je moral biti na ladji še nekaj dni po zadnjem zapisu v dnevnik. Oblasti so bile prepričane, da se bo izgubljena posadka kmalu pojavila in zadevo pojasnila, vendar se to ni zgodilo in kapitan Morehouse je dobil nagrado za rešitev ladje. Preiskava je bila končana in skrivnost o izginotju posadke Mary Celeste je ostala nerešena do danes.

Kaj se je zgodilo z ladjo?

Ko je bila ladja po preiskavi v Gibraltarju spet pripravljena za plovbo, mornarji niso hoteli pluti na njej, saj so bili prepričani, da je zakleta. V naslednjih enajstih letih je ladja sedemnajstkrat zamenjala lastnika, dokler je leta 1884 niso kupili bostonski poslovneži in jo poslali na Haiti, kjer je kljub lepemu vremenu in mirnemu morju zadela ob koralne čeri. Njen trup je zgnil na samotnem koralnem grebenu v Karibskem morju.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss