7DNI - sreda, 18. april 2012
VRT
Rožnato cvetje belega trna
Beli trn je dobil ime po belem cvetju, nekaj vrtnarskih različic pa od tega odstopa in prav barvna drugačnost je lepotna prednost. Mikavno je sicer tudi enojno belo cvetje, vendar je manj opazno kot rožnato.
Glog ali beli trn je z nekaj vrstami pomemben predstavnik v krajini in krajinarstvu, pa naj ga zasadi človek ali se zaseje sam. Vse vrste rodu (Crataegus) so močno spremenljive, kar se odraža predvsem v obliki listov, ker so odstopanja v barvi ali polnjenosti cvetov redkejša. Križanci so že v naravi pogosti, pri nas pa sta edini samonikli vrsti enovrati glog (Crataegus monogyna) in navadni ali dvovrati (C. laevigata). Ko brskamo v drevesnici za sadikami okrasnega gloga, bo dovolj, če povprašamo po polnjenocvetnem belem ali rožnatem glogu. Dve pomembni okrasni sorti vrtnarji poznajo kot žAlboplena" in žCoccinea plena", lepa, enojnocvetna pa je sorta "Punicea". Polnjenocvetne sorte ne nastavijo plodov in zato v njih uživa le vrtnar - škorci z družbo se morajo preprosto obrisati pod kljunom za jesenski pridelek plodov! Sorte običajno cepimo na sejance enovratega gloga in tako so v krošnjo cepljena drevesa prav uporabna celo za drevorede, vendar ostajajo primerki vedno sorazmerno majhni. Pri tleh cepljene sadike so v cvetu enako lepi posamični grmi kot v skupini. Presajati je mogoče le mlajše rastline in tudi nakup "kontejnerskih sadik" se izplača. Izjema so prav mlade sadike z golimi koreninami, kakršne uporabljamo za zasajanje živih mej. Živica iz belega trna je praktično neprehodna. Za obrobo domačih vrtov (varstvo pred sosedovimi kurami?) glogova živa meja skoraj ni uporabna, ker se preveč grobo razrašča. Tudi obrezovanje s spravilom vejnatih odpadkov vred je priporočljivo le z močnimi rokavicami!
Razmnoževanje glogov je poglavje zase. Oskrba sadike v drevesnici traja nekaj let in že seme za vzgojo podlage navadno kali kar dve leti. Vzgoja debla in krošnje prav tako zahteva svoj čas, saj naj bi se žlahtni del rastline že v drevesnici nekoliko razrasel. Sicer pa pri nas samonikli glog ali beli trn nekako ne šteje med prave okrasne drevnine. Navzlic temu angleški krajinarji zagotavljajo, da se divjemu glogu v majskem cvetenju ni treba sramovati pred nobeno vrtno sorto in pred nobeno eksotično vrsto. Glogu v prid govori tudi njegova zdravilnost. Cvetovi, listi, cvetoči vršički in plodovi kot zdravilni čaj ugodno delujejo na prekrvitev srčne mišice. Težek, trdi les se uporablja v strugarstvu in rezbarstvu, iz ravnih stebel izdelujejo sprehajalne palice. Nekoč je veljalo tudi to, da je glogov kolec najučinkovitejše orožje proti vampirjem - proti nekdanjim ali sedanjim?
Izidor Golob inž. arg.
Tak cvet ne rodi plodu.
Kontrasti preprostosti