Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Njegova doktorska disertacija, Primerljivost biološko dinamičnega pridelovalnega sistema glede na agronomske, okoljske in kakovostne parametre, je nastajala ob triletnem raziskovalnem projektu na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV), namen raziskave pa je bil najti dolgoročno najbolj vzdržljivi način pridelave. Osebno prisega na biodinamično pridelavo, o kateri vodi tudi izobraževanja v okviru fakultete, sicer pa se danes pridelovalci večinoma odločajo med štirimi načini obdelovanja - konvencionalnim in integriranim ter ekološkim in biodinamičnim. Izbira, razmišlja, pa je odvisna od tega, kaj bo za koga prioriteta. Matjaž Turinek: "Če od konvencionalnega pridelovanja pričakujem veliko pridelka v kratkem času, pa od okolju prijaznega kmetovanja lahko pričakujem dolgoročno stabilnost in pestrost ter kakovost."

- Kaj pa, če pridelovalec želi predvsem ustreči kupcu, kateremu je najpomembnejši videz pridelka ...?

"Biodinamika prav gotovo omogoča dober okus, v nasprotju s splošnim prepričanjem pa tudi lepe pridelke. Vendar pa vse to ni mogoče za skorajda ponižujoče cene, kar se danes zahteva od kmetijstva. Tudi na fakulteti se študenti učijo o tem, kako zadostiti splošni zahtevi po ceneni hrani. Pri tem se moramo vprašati, kaj je poceni za nekaj, kar je nujno za preživetje. Potem bi lahko pričakovali, naj bodo, recimo, tudi vsi avtomobili poceni ... Ob tem pa, kaj bi se zgodilo, če bi na lepem zmanjkalo nafte? Bomo potem hrano sploh še lahko pridelali? "Poceni" bi postal relativen pojem, mi pa bi dobili priložnost za temeljit razmislek o današnjem kmetijstvu."

- V omenjenem raziskovalnem projektu sta bila v ospredju tudi energijska primerljivost in okoljski odtis za posamezne vrste kmetovanja.

"Neverjetno je predvsem to, koliko energije je treba za osnovno pridelavo hrane. Če odmislimo gnojenje in škropljenje, za opravila, kot so oranje, setev, žetev, spravilo, v današnjem kmetovanju potrebujemo vsaj sedem hektarjev površin, na katerih bi pridelali energijo za en hektar pridelave. Raziskava je vključila vse vnose energij, tudi tiste za izdelavo pesticidov in gnojil. Prišli smo do zaključka, da bi za obdelavo enega hektarja pšenice ob ekološkem kmetovanju potrebovali do 12 hektarov za pridelavo energije, ob biodinamičnem od 11 do 14 hektarov, ob integriranem od 45 do 50 in ob konvencionalni pridelavi kar 60 do 70 hektarov pridelovalnih površin."

Manjši okoljski odtis

- Ste o tem problemu na tej ravni prvi spregovorili prav vi?

"Tako konkretno se o teh razlikah ni govorilo še nikjer. Okoljski odtis, ki smo ga opravili in so ga razvili na Tehniški univerzi v Gradcu, vsebuje še oceno celotnega življenjskega cikla določenega procesa: recimo življenjski cikel pridelave pšenice, od osnovne obdelave do žetve ter koliko površine bi potrebovali, da pridelamo energijo. Edini trajnostni vir energije je Sonce - rastline preko fotosinteze razvijejo človeku uporabno energijo, naj si bo škrob, naj si bodo to beljakovine ... Rastline lahko predelamo v elektriko ali pa jih pokurimo. Biodinamično in ekološko kmetovanje puščata kar sedemkrat manjši okoljski odtis, pridelki pa niso sedemkrat manjši."

- Ekološko in biodinamično je torej očitno bolj učinkovito na enoto površine in pridelka. Kaj svetujete konvencionalnim pridelovalcem, ki se želijo preusmeriti?

"Dolgoročno učinkovitost ob preusmeritvi prinaša prava obdelava tal. Med omenjenim poskusom smo vsako leto znova obdelali tla na konvencionalni način, kot se to dela na večini kmetij - torej smo zemljo preorali. Ta tla so bila v preteklosti tla kombinata, na njih so intenzivno pridelovali peso, koruzo - in so jih v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja izčrpali. Deleža organske snovi, ki je kazalnik rodovitnosti, je bilo okoli 2 odstotka, idealno pa je 4 do 5 odstotkov, v peščenih tleh nekako 3 odstotki organske snovi. Večino organske snovi predstavlja humus, ki je ogrodje, na katerem sloni vse živo - predstavlja osnovo za življenje; in to življenje določa celotne lastnosti tal, predvsem pa rodovitnost. Osnova obdelave tal je seveda znanje, še bolj pomembno pa je, da poskušamo posnemati naravo. Ali vemo, kako se v naravi, ki je prepuščena sama sebi, izgrajuje rodovitnost? V gozdu je najrodovitnejša plast zgornjih pet centimetrov, črni humus in rastline prilagajajo tla svojim potrebam. Če želimo torej množiti humus, ki je nekako najbolj pomemben indikator rodovitnosti tal, ga na obdelovalni površini množimo v vrhnji petcentimetrski plasti. Tu je tudi največ dušika. Najlažje vidimo pri starem drevesu, da je splet finih korenin vedno v zgornjem sloju. To sem opazoval tudi pri krompirjevi njivi s travno-deteljno zastirko; tik pod vrhom je polno drobnih koreninic."

- Rodovitnost in obdelava tal sta torej usodno povezani. Ali je za začetek ekološkega oziroma biodinamičnega pridelovanja nujna že kultivirana zemljo, ki ni utrujena?

"Res je problem začeti. Ko se na kmetiji odločijo za preusmeritev, je še najbolje, če se preusmerijo s celotno pridelavo. Po zakonodaji je sicer možna tudi delna preusmeritev, na enih površinah konvencionalno pridelovanje, na drugih ekološko. Meni se zdi to shizofreno. Pri biodinamiki se mora preusmeriti celotna kmetija. Kar se tiče kontrole, se da razmejiti tako, da ne pridelujejo iste kulture, istih sort konvencionalno in ekološko, saj se pridelke težko loči med seboj. Lahko pa gojijo, recimo, pšenico ekološko, rž pa konvencionalno. A se pri tem pojavi problem ločenih skladišč, ločenih strojev ... Obstajajo tudi sadjarji, ki imajo konvencionalni del, ekološko pa se odločijo, recimo, za jabolka sorte topaz. Ker je komplicirano, je dela več, zato vedno predlagam popolno preusmeritev, pred tem pa je treba izdelati dober preusmeritveni načrt."

- Mimogrede, ker ste že omenili zakonodajo - kaj je treba vedeti najprej?

"To urejajo Uredba o ekološkem kmetijstvu, ki je bila sprejeta leta 2007, in pravilniki. Kdor hoče pridelke prodajati pod oznako ekološko, se mora prijaviti v eno izmed kontrolnih organizacij. Če želi uveljavljati neposredna plačila za ekološki dodatek kmetiji, pa mora zahtevek vložiti do konca koledarskega leta, da dodatek lahko uveljavlja za naslednje leto. To je dobra spodbuda, višina dodatka pa je odvisna od namena površine (njiva, travnik, sadovnjak) in se giblje od 300 do 600 evrov na hektar. Za preusmeritev kmetija dobi še dodaten znesek, za njivske površine za obdobje dveh let. Tako je ta prehod lažji, saj je v tem času zaradi manj pridelka izpad dohodka največji."

- Vrniva se k preusmeritvenemu načrtu.

"Ta vsebuje opis trenutnega stanje na kmetiji in tudi število ljudi, kakšno je njihovo znanje, kaj si želijo v ekološkem kmetijstvu pridelovati, ali bodo ohranili panoge, kje bodo prodajali ... Sočasno s preusmeritvijo je pomembno iskati trg. Res je, da je ekološki trg že kar dobro razvit, a lahko se zgodi, da bodo ugotovili, da je že zasičen z določenimi pridelki."

- Kdo vse lahko pomaga izdelati ta načrt?

"Svetovalci in Kmetijsko-gozdarska zbornica ter gospodarsko interesno združenje EkoKrepko, v katerem so se aktivno lotili trženja ekoloških pridelkov tudi v javnih ustanovah. Ta načrt je potreben, brez njega je veliko težje premagovati nevšečnosti, ki se lahko zgodijo in jih na kmetiji niso pričakovali ..."

- Recimo ...

" ... problem plevela na njivah. V ekološkem kmetijstvu ima glede plevela najpomembnejšo vlogo kolobarjenje. Priporočljiv je vsaj pet- do sedemletni kolobar, od tega dve leti kolobar deteljno-travnih mešanic. Te namreč vežejo dušik iz zraka; to, kar delajo v tovarnah gnojil, tu nastaja zastonj. Letos se na eni izmed naših njiv zelo dobro vidi ta predposevni učinek detelje. Po detelji je na vrsti okopavina, ki je malo bolj zahtevna, recimo koruza, sončnice, ogrščica (pri krompirju pa so takoj po deteljno-travni mešanici lahko problem strune, zato ga je bolje saditi kasneje) ... Naslednje leto sledi zahtevno žito (pšenica, ječmen ...), leto za tem pa manj zahtevno žito (rž, pira ...). Nato spet deteljno-travna mešanica. Ta se pokosi in spravi kot seno ali silaža, ali pa jo popasejo živali, v zemlji pa na koreninah ostane dušik."

- Vse to preizkušate tudi na svoji družinski kmetiji?

"Teorije imam za zdaj dovolj - znanost naj se potrdi v praksi! Praksa je največji učitelj. Zato s 1. aprilom nisem več zaposlen na fakulteti, čeprav sem še vedno vključen v pedagoško delo. A zdaj je moje delovno mesto kmetija. Med službo na fakulteti sem namreč preveč razmišljal o tem, kaj vse bi v tem času lahko delal doma. Moral sem se odločiti - v sebi poiskati smisel, življenjski cilj, kaj vidim kot poklicanost. Raziskave so zanimive, znanost je pomembna, poučevanje mlajših generacij tudi, vendar sem človek prakse."

- Se vam je že zgodilo, da se neka teorija v praksi ni potrdila?

"Primer je teorija o prehrani rastlin, ki pravi, da moramo to, kar vzamemo iz tal, v enaki meri vrniti, recimo z mineralnimi gnojili. Tla so zelo kompleksen sistem, ki ga nihče natančno ne razume. Sam sebi sem dokazal, da s prehrano rastlin, ki je mogoča iz zastirke (o zastirki prihodnjič, op. E. S.), veliko bolj drži, kot pa to, da je rastlina nedonošenček, ki bi ga skorajda morali imeti na infuziji. V naravi to ne poteka tako zelo linearno. Za dolgoročno ravnovesje je nujna minimalna obdelava tal. In ker smo rekli, da je najbolj rodovitnih vrhnjih pet centimetrov tal, zemlje ne smemo obračati globlje."

Zemljo je treba

le rahljati!

- Ne obračati zemlje z lopato, ne orati?

"Le zrahljati. Za polja obstajajo drugi sistemi. Slavni nemški kmet Manfred Wenz je razvil stroj podrahljalnik, ki ima globinsko nastavljiva kolesa in te "nogače" spodrežejo travo, zemljo, karkoli, ne globlje od petih centimetrov. No, o tem stroju sam ne morem niti sanjati, saj stane njegova osnovna verzija 40 tisoč evrov, s pnevmatsko sejalnico pa še enkrat toliko. Smiselno ga je imeti za 40 hektarov obdelovalne površine, mi pa jih imamo vsega skupaj deset."

- Biodinamično kmetovanje je del ekološkega, a s strožjimi standardi. Kako bi ga lahko kratko opisali?

"Posnemanje narave, razumevanje, kaj se dogaja in zakaj se nekaj dogaja, sledenje ritmom narave in spoznavanje zakonitosti vesolja. Med kmetovanjem se nenehno učiš, predvsem pa slediš temu občutku, ne pa zgolj slediš smernicam, ki jih predpisuje teorija. Smernice za biodinamično kmetovanje obstajajo in Slovenija je članica mednarodnega združenja Demetra, v kontrolo je vključena od leta 2007. Kljub temu da naša kmetija nima certifikata, ker smo iz združenja izstopili, pa sledimo biodinamični pridelavi, vsaj enkrat na leto površine poškropimo z gnojem iz roga, večkrat rastline s kremenom iz roga, kompost prepariramo s pripravki za kompostiranje ... Pravila določajo uporabo semen, krme in so dokaj stroga. Ugotovil sem, da je škropljenje z gnojem iz roga potrebno vsaj dvakrat za aktiviranje življenja v tleh in vsaj trikrat do štirikrat s pripravkom iz kremena za večanje odpornosti rastlin."

- Čemu kremen?

"Kremen je nosilec svetlobe in spodbuja rastline, da postanejo samostojne. Študija za moj doktorat je pokazala, da je v rastlinah, vzgojenih z biodinamičnim kmetovanjem, več bioaktivnih snovi, več organskih kislin, več fenolov in antioksidantov. Iskal sem razlago in ugotovil, da rastline preko izločkov komunicirajo z okolico in ji sporočajo, kaj se z njimi dogaja. Če se pojavi škodljivec ali bolezen, povedo, da potrebujejo obrambo. Tla izločijo in proizvedejo snovi, ki jih rastlina v tistem trenutku potrebuje. Kremen pomaga pri tej komunikaciji."

- Tudi kompost iz kravjega roga deluje bolj kot informacija.

"Kravji rog z gnojem je med zimo zakopan v rodovitnem sloju zemlje in v njem se razvijejo različni mikroorganizmi. Kup gnoja ne bi mogel nikoli tako razpasti, v rogu pa postane živ, aktiven. Razpade v humus z zelo veliko življenjsko pestrostjo - vsebuje glive in bakterije. Ko 200 gramov snovi zmešamo v 40 litrih vode in poškropimo en hektar, v resnici pripravek skorajda nima več snovi. Bolj pomembne so te informacije, ki smo jih prenesli tlom. To je kot homeopatija. Zanjo so italijanski znanstveniki dokazali, da v bistvu deluje na nivoju prenosa informacij - tudi informacij dednih zapisov. Najbolje deluje prav raztopina D-8, ki je tako razredčena, da snovi, delcev oziroma živih organizmov ni več. Je pa ta informacija v idealnih razmerah povzročila, da se je nek preprost organizem spet pojavil."

- Ali biodinamika tudi kdaj odpove?

"Pridelki se vedno z njeno uporabo ne povečajo. Dogajalo se je, da so se, kjer so bila tla zelo slaba, z uporabo teh pripravkov pridelki povečali. Tam, kjer so bila zelo dobra tla, so se količinsko zmanjšali, pri srednje dobrih tleh so večinoma ostali na enaki ravni. Biodinamika poskuša ustvarjati ravnovesje v zemlji, v naravi. Omogoča pridelati kakovost. Pridelamo prav toliko, kolikor lahko na neki površini pridelamo, dolgoročno pa ne siromašimo zemlje. V biodinamiki poskušamo pridelati hrano, ki bi bila nasprotje učinku hrane iz menze. Verjetno ima vsak to izkušnjo, ko se je v menzi najedel do sitega. Kako dolgo bomo ostali siti? Vprašanje kakovosti hrane bo v prihodnosti postajalo vedno bolj pomembno."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss