7DNI - sreda, 18. april 2012
iskanje
Energija zasvojenca
V prejšnji kolumni sem odgovoril bralki, ki jo zanima moj pogled na zasvojenosti. Njeno vprašanje je bilo zame izziv, kaj lahko mimo medicinske doktrine še povem o tem.
Določena zasvojenost je meni, bioterapevtu, vidna kot vzorec v človekovem biopolju. Ta vzorec je večinoma prikrit in shranjen v podzavesti in tako iz ozadja moti življenje osebe. Ni nujno, da se navzven sploh manifestira - a četudi je "neviden", moti. Če pa se manifestira, potem ga je toliko lažje odpraviti oziroma preusmeriti. Ti skriti vzorci so zaradi nerazpoznavnosti še toliko bolj škodljivi, zato si zaslužijo posebno pozornost. Najdemo jih, če se dvignemo na raven energije in duha. Oseba tak vzorec lahko odkrije sama, seveda pa veliko lažje s pomočjo terapevta. Menim, da so zasvojenosti, ki jih na splošno prepoznamo - recimo alkoholizem, zasvojenost z nikotinom, drogami, s seksom, z delom, z internetom, z odnosi, z igrami na srečo ali pa motnje hranjenja -, le vrh ledene gore. Drugače povedano, za vsakim kompulzivnim vedenjem stoji škodljiv zavestni ali podzavestni vzorec.
Bioterapevt vzorec, ki omejuje zasvojenca, zazna na energijskem nivoju človekovega bivanja. Zato lahko govorimo o energiji zasvojenosti, ki je istočasno napajalnik - zasvojeni se energijsko napaja z opijanjem, drogiranjem, s kajenjem, z igrami na srečo, z delom, z nenehno seksualno aktivnostjo, s pretiranim zapravljanjem, z gledanjem telenovel ... Te zasvojenosti usmerjajo njegovo življenje. Če se vprašamo, zakaj je zdravljenje zasvojenosti v mnogih primerih neuspešno, je moj odgovor ta, da zdravljenec zanika te nevidne energijske in duševne plati svojega obstoja. Kakor hitro pa bi se spopadel tudi s temi ravnmi, bi se soočil z možnostjo uspešnega ozdravljenja. Naravna medicina, ki praviloma ne obide energijskega zdravljenja, ima vse možnosti za diagnostiko in odpravo zasvojenosti.
In zakaj so energijske odvisnosti, ki jih je prav tako mnogo vrst (o tem prihodnjič), škodljive? Zato, ker je pridobivanje energije zasvojenega vezano na predmet zasvojenosti - na psihotropno snov, na določno vedenje ali osebo. Taka zasvojenost odvzema svobodo in oži možnosti neodvisnega vzdrževanja energijske samostojnosti; odvzema velik del osebne svobode. Nikoli namreč ne vemo, ali bo ta izvor energije na dosegu v trenutku, ko ga bomo hoteli. Ta strah nenehno tli v zasvojencu, čeprav se ga večinoma ne zaveda.
In kako te energijske odvisnosti prepoznamo? Bioterapevt, ki v podzavesti osebe prepozna določen vzorec odvisnosti, se mora, da bi poiskal vzrok tega vzorca, dvigniti nad telo, prodreti mora v čustva in misli ali pa v dogajanje v nekem drugem času, ki je sprožilo kompulzivno ravnanje zasvojenega. Zavedati se moramo, da zdrav, osebnostno razvit in stabilen človek energijo pridobiva z vnosom hrane in pijače, še v večji meri pa iz absolutne, čiste zavesti. To hranjenje s prano se dogaja nenehno, naj se tega zavedamo ali ne, vendar pa je dotok energije z zavestnim povezovanjem z absolutno zavestjo bistveno drugačen in veliko močnejši.
Vzemimo os sveta - axis mundi, izraz, ki ga velikokrat uporabim, kadar želim nekoga spodbuditi, da se energijsko in mentalno uravnovesi. Naj še malo poenostavim, človek je vmes, med zemeljskim vidnim in duhovnim nevidnim svetom. Ta dva svetova v sebi združuje. Duhovni svet je izvor in daje energijo informacije, zemeljski pa pomaga to energijo udejanjiti. Kadar iz različnih razlogov, kot so jeza, obsojanje, užaljenost, ignoriranje duhovnega sveta ter razne zasvojenosti, nismo dovolj povezani z božanskim izvorom energije, nam je vedno primanjkuje in se zato ne počutimo dobro. Nezavedno si poiščemo drug vir, recimo partnerja, starše, otroka, tudi svoje sposobnosti, morda željo po popolnosti, principe, vero ... Vse to lahko zlorabljamo kot vir energije. Ti umetno ustvarjeni viri energije so brezmejni in vsak človek si lahko ustvari svojega preko določenega vzorca.
Te zasvojenosti imajo vidne posledice. Prva taka je agresija, ki se razvije v zasvojenem zaradi bojazni, da mu ta energija ne bo dostopna v vsakem trenutku, da je torej ne bo dovolj, da mu je bo zmanjkalo. A to se vedno dogaja, kadar smo odvisni od nečesa, kar je minljivo. Ta agresija povzroča težave, ki so najbolj izražene v medsebojnih odnosih, pa tudi v telesnih boleznih. Bolj ko smo od nekoga ali od nečesa odvisni, bolj agresivni postanemo, če nam je to odvzeto. Nenehno živimo v bojazni, da nam bo odvzeto. Tako na primer nekdo, ki je odvisen od denarja, ves čas razmišlja, kako bi ga pridobil še več; že sama misel na to, da bi ga izgubil, mu poraja agresijo. Tisti, ki je odvisen od svojega avtomobila, ga ves čas čisti, ureja, vozi le ob lepem vremenu ... Dobesedno se poistoveti s svojim avtom. Nedavno sem v Ameriki doživel prav tovrstno zasvojenost. Ko smo se peljali na letališče, smo prtljago preložili v drug avto, saj se je voznik, naš znanec, bal, da bi prtljaga poškodovala njegov avto. Ali pa primer hudega ljubosumja, zasvojenost s partnerjem: v zasvojenem se porodi huda agresija do partnerja in do tistega, ki bi mu ga lahko odvzel. Taka navezanost in tudi vse druge zasvojenosti pa nas predvsem ovirajo pri našem osebnem evolucijskem razvoju.
(Prihodnjič: O zasvojenosti z uspešnostjo in s premoženjem)
Marjan Ogorevc, bioterapevt
Zasvojeni se energijsko napaja z opijanjem, drogiranjem, s kajenjem, z igrami na srečo, z delom, z nenehno seksualno aktivnostjo ...