Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Razmišljanje z naslovom Se politika umika iz šol je Jože Zupančič, legenda med gimnazijskimi ravnatelji, ki je celjski I. gimnaziji ravnateljeval več kot štirideset let, v Večeru objavil leta 1989. In v njem je zapisal, da je "naš šolski sistem, od vrtcev do univerze, izjemno tesno povezan z našo ideologijo in politiko". V več kot dveh desetletjih po tem njegovem zapisu se je od politike oddaljil, a popkovine do nje mu ni uspelo pretrgati nikoli. Tega šolskemu sistemu vsakokratna politika na oblasti kratkomalo ni dopustila. Še več, ko je začutila, da si jemlje preveč avtonomije, je nemudoma ukrepala. Najpogosteje tako, da je zamenjala vodstva zavodov, delujočih na področju vzgoje in izobraževanja.

Zavod za šolstvo je bil največkrat na udaru. Spomnimo, kako je moral z mesta njegovega direktorja Ivan Lorenčič (pred prihodom na zavod in po odhodu z njega uspešni ravnatelj mariborske II. gimnazije), ko je bil za kratek čas šolski minister Lovro Šturm. Direktorsko mesto je zasedla Metka Zevnik, ki se je po več letih minuli mesec pojavila v javnosti pred televizijskimi kamerami z argumenti proti družinskemu zakoniku. Ne Zevnikova ne njeni nasledniki pa niso znali narediti iz te institucije suporta za šole, kot bi si ga želeli učitelji. Zadnji, ki je imel kup zamisli in načrtov, je bil Ivan Lorenčič, medtem ko so vsi, ki so prihajali na zavod za njim, skrbeli za to, da je bil podaljšana roka ministrstva oziroma šolske politike, hkrati pa je postajal čedalje manj učinkovit.

Premalo izplena

za šolstvo

Ministri in ministrica v vseh dosedanjih vladah so morda celo res želeli, da postane bolj učinkovit ne le zavod za šolstvo, ampak tudi njemu sorodni, denimo center za poklicno izobraževanje, andragoški zavod in drugi. Toda očitno nihče med njimi ni bil dovolj odločen. Zadnji med njimi, Igor Lukšič, nam je v intervjuju za sobotno prilogo Večera dejal, da se na ministrstvu že pogovarjajo o tem, "kako bi te zavode reformirali, da bi bili bolj v službi dviga kakovosti šolstva, in strinjam se z diagnozo, da je v teh zavodih premalo izplena za slovensko šolstvo glede na to, koliko ljudi je v njih zaposlenih in kakšen potencial je to".

To, kar je Lukšič ugotavljal in izjavljal, Žiga Turk očitno namerava udejanjiti. Kot superminister ima idejo, da se v superzavod združijo Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Šola za ravnatelje, Andragoški center Slovenije, Zavod Planica, Muzej športa, Slovenski šolski muzej in Pedagoški inštitut. Osem sedanjih institucij v eni naj bi pomenilo prihranek na tem področju. Kolikšen in ali je združevanje sploh smiselno, se ta hip sprašujejo ne le zaposleni, ki se, razumljivo, bojijo za svoje službe, ampak tudi učitelji in širša javnost. Nihče z ministrstva namreč v zvezi s tem še ni postregel s kakršnimkoli odgovorom. Na tradicionalnem srečanju osnovnošolskih ravnateljev na Bledu je Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, zmogla zbranim povedati le to, da naj bi bilo združevanje v prid večji kakovosti šolstva. Kot je njene besede povzela novinarka Dnevnika, naj bi skupni (super)zavod z združenim znanjem šolam svetoval, jim bil kritični prijatelj, skrbel pa naj bi tudi za širjenje dobre prakse.

Proti združitvi

Pedagoškega inštituta

Škrinjarjeva s svojimi domačijskimi formulacijami ni presenetila ravnateljev, potem ko so ji bili že večkrat prisluhnili v prvi Janševi vladi, ko je bila državna sekretarka pri ministru Zveru. Moral pa bi se ob njih zamisliti minister Turk, ki nerazumljivo molči tudi ob argumentiranih oglašanjih posameznikov in ob več kot 400 podpisih pod peticijo proti združitvi oziroma proti ukinitvi Pedagoškega inštituta (PI), kot bi ne vedel, da je PI s svojimi devetimi centri oziroma skupinami za raziskovanje vzgoje in izobraževanja, podobno kot vsi drugi podobni inštituti (npr. Kemijski, Jožefa Štefana ...), javni raziskovalni zavod, katerega ustanoviteljica je vlada. Njegovo raziskovalno in razvojno delo pa se financira prek nacionalnega raziskovalnega programa in z razpisi raziskovalnih in razvojnih projektov doma in v tujini, iz proračuna pa dobi le desetino sredstev.

Tudi to ve minister zelo dobro, da je raziskovanje v šolstvu potrebno in pomembno ter da je PI že skoraj 50 let osrednja raziskovalna ustanova, ki v slovenskem prostoru zagotavlja znanstveno-raziskovalne izsledke na področju edukacijskih znanosti. Brez njega bi ne imeli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odgovorov na vprašanja o obremenjenosti slovenskih osnovnošolcev, saj je obsežni raziskovalni projekt med različnimi strokami, tudi v zdravniški, koordiniral prav Pedagoški inštitut. Tudi vrste odgovorov na vprašanja o našem šolskem sistemu bi ne imeli brez njegovih neodvisnih raziskovalcev. Da o tem, kdaj bi nam uspelo vstopiti v mednarodne študije o znanju učencev, kot so Timss, Pisa, Pirls ..., niti ne govorimo. V mednarodnem prostoru je bil dovolj prepoznaven in ugleden inštitut, da so mu bile te naloge zaupane in jih je tudi vedno opravil, kot so pričakovale mednarodne institucije.

Doma pa se je Pedagoški inštitut v bližnji preteklosti soočal celo z očitki, česa ni naredil. A pri tem je bila vedno v ozadju politika, ki si ni želela takšnega neodvisnega zavoda. Spomnimo na peripetije pri imenovanju direktorja dr. Zorana Pavloviča v času prve Janševe vlade. Inštitutov organ upravljanja je bil dotlej upravni odbor, ki je med drugim imenoval in razreševal direktorja. Tik pred iztekom svojega prvega mandata je bil Pavlovič edini prijavljeni kandidat in ga je za v.d. direktorja imenoval tudi upravni odbor, a se je Janševa vlada odločila drugače, za direktorja pa je bil imenovan dr. Dejan Hozjan, potem ko k Pavlovičevemu imenovanju ni dala soglasja in je svojo odločitev utemeljila s tem, da inštitut, med drugim, ni uresničeval svoje vloge pri raziskovanju in oblikovanju novih bolonjskih smernic. Kar je bilo smešno, saj se PI ne ukvarja s problematiko visokega šolstva in za to tudi ni bil ustanovljen. Tudi nobeden izmed javnih zavodov, ki naj bi se združili v superzavod, se doslej ni ukvarjal z njo.

Kdo ve, mogoče pa bodo ministri, ki bodo to šele postali, ugotovili, kaj je želel z združevanjem doseči njihov predhodnik. In še posebno, kako si predstavlja v tej druščini delovanje Pedagoškega inštituta, ki je očitno spet trn v peti izobraževalni politiki.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss