7DNI - sreda, 18. april 2012
dvojec
Nelagodje
Mariborska filozofska fakulteta v družbeno okolje očitno ne žarči dovolj.
Se je čuditi, da so študentje ljubljanskih humanističnih smeri na lanskem Borštnikovem lahko vodili omizja z ustvarjalci, študentke in študenti mariborske filozofske pa so bili hostese in hostesi?
Nenehno se sprašujem o odsotnosti mlade, zlasti študentske publike na dogodkih EPK. Mariborska humanistika, skoncentrirana v filozofski in pedagoški fakulteti pa na medijskih komunikacijah in tudi pravo, ekonomija ter medicina sodita v ta širši kontekst, so tudi na najprestižnejših prireditvah eminentno družboslovne vsebine korporativno odsotni. Kar je porazno - ne le za študentarijo, ampak predvsem za njihove profesorje. Čeprav so take lamentacije bolj ali manj neproduktivne, je ignoranca in abstinenca te populacije skrb zbujajoča.
Ob zadnjih prestižnih obiskih - Hansa Magnusa Enzensbergerja in Tzvetana Todorova, ki sta res huda zvezdnika evropske humanistike, se sprašujem, kaj, če ne to, sploh zanima študente in učitelje disciplin, ki ne morejo mimo tako eminentnih predstavnikov sodobnega družboslovja. Tudi če spet okrivimo za vse slab marketing in šibko, neadekvatno obveščanje o dogodkih, bi recimo na Enzensbergerju pričakovali celotno mariborsko germanistiko. Tako pa je bilo med publiko veliko profesorjev ljubljanske nemcistike, med mariborskimi pa korporativna abstinenca. Na Todorovu je bila slika še katastrofalnejša, enega samega profesorja mariborske filozofske je bilo moč videti. Ljubljanska istoimenska fakulteta pa si je bolgarsko-francoskega filozofa sama povabila pred nabito polno dvorano. In so organizatorji EPK morali pristati na ljubljansko predstavitev, kajti na povabilo je pristal sam gost iz Pariza. Nikakor ne pristajam na to, da so preobremenjeni ali da tega pač ni v njihovi delovni obveznosti. Če študentarija obiskuje zgolj predpisane vsebine, potem je res dramatična situacija in se je resno bati takih bodočih pedagogov. Kakšen je asortiman njihovega branja, če pride zanje v poštev le obvezno čtivo? Porazno.
Včasih je človeku res žal, da smo si pred desetletjem tako prizadevali za filozofsko fakulteto v mestu. Šest let stara institucija v družbeno okolje ne žarči dovolj, zato ob vsem nelagodju, ki ga sproža tudi odziv njenih predstavnikov iz študentskih in profesorskih vrst na EPK, tudi neustanovitev umetniške akademije v mestu ne pomeni več kake posebne škode. Če že obstoječe institucije ne producirajo niti osnovne publike za eminentne umetniške, kulturne prireditve, je res nismo vredni in sposobni imeti. Se je potem čuditi, da so študentje ljubljanskih humanističnih smeri na lanskem Borštnikovem lahko vodili omizja z ustvarjalci, študentke in študenti mariborske filozofske pa so bili hostese in hostesi? Seveda so v izhodišču vsi imeli enake možnosti in priložnosti.
Melita Forstnerič Hajnšek