Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

Gospod Yan pripoveduje takole: "Lahko bi rekel, da se vse začne z mojim dedom. Veliko zgodb o njem poznam. Recimo tale: lovili so ga lopovi, in ko se je skril za vrati svoje hiše, ga nikakor niso mogli videti. Vsi pravijo, da zato, ker se je naredil nevidnega. Ali pa tale: z mojim očetom je nekoč odšel na tržnico. Nek slepar je ponujal stavo: z roko vzemite goloba iz posode z vročim oljem, in dal vam bom toliko in toliko denarja. Moj ded je preprosto posegel z dlanjo v ponev, prijel pečenega goloba, in ga ponudil sleparju ... Moj ded je bil mo gong, vrač - mož magije.

Ko sem bil majhen, mi je ded predal svoje znanje o ritualih in naših pismenkah. Naše pismenke Zhuang so bile neke vrste priredba kitajskih." (Nova verzija njihove pisave je latinizirana in jo vidite povsod po provinci Guangxi, op.p.) "Le malo ljudi jih je znalo pisati. Ampak tisti, ki so jih znali, se jih niso naučili. Bile so jim predane. Kako naj ti to razložim? Kot da bi nekdo vsul znanje v tvojo glavo. Ni tako, da se prebudiš in - kar veš. Vaditi moraš. Toda tisto, kar vadiš, ne prepisuješ od nikoder ... razen iz svoje glave. Tja je vsajeno. Da, pismenke, ki sem ti jih pisal prej, izhajajo iz takšnega znanja. Ampak resnica je, da sem jih jaz večino že pozabil. Ko sem se nekoč odločil, da odidem iz Bame v mesto, je znanje pričelo kopneti."

Naj vam orišem Bamo v provinci Guangxi. Mestece, obkoljeno s kraškimi vršaci, pa pagodami na njih. Reke in jezera s kot pobarvano zeleno vodo. Plakati vas vabijo, da obiščete hiše preko sto let starih ljudi; tu jih živi nenavadno veliko. Ko jih na podlagi smernice obiščete, vstanejo, vam podajo roko, vzamejo metlo in pomedejo po tleh, da dokažejo svojo gibčnost. Gospod Yan nadaljuje. "Ko je moj ded umrl, je bila to velika stvar. Priprave na pogreb so kompleksne. Ko pripravljaš obred, se ne smeš obleči v belo. Prav tako se za časa žalovanja ne smeš preobleči. Krsta bo ostala v sobi dva do tri dni. Tudi žalovalci morajo ostati v sobi in ne smejo spati v postelji. Lahko spijo na stolih. Hrana se ne pripravlja v hiši, pripravljajo jo sorodniki ali sosedje zunaj. Hrana ne sme imeti olja. V tem času ne jemo mesa. To so nekatera splošna pravila. Ampak v primeru mojega deda je bilo še bolj težavno. Ritual so vodili dedovi pomočniki, ki morajo dušo umrlega spremljati v nebesa.

Ker je moj ded bil tako močan čarovnik, so se pomočniki bali spremljanja. Nekdo je celo predlagal, da z njimi odidem jaz, a je sestra nasprotovala. Lahko bi se zgodilo, da se ne vrnem. Da, slišal sem za primere, ko se spremljevalci niso vrnili - preprosto umrli so. Kaj se je zgodilo potem? Malce je bilo smešno in malce strašljivo. Odrezali so glavo petelinu, a preden so kri pokapljali naokoli, da bi jih zaščitila, jih je postalo preveč strah in so zbežali iz hiše.

Nekateri pravijo, da so videli deda na konju galopirati v nebo."

Kasneje gospod Yan doda: "Ponekod bo žena umrlemu možu pela dolgo pesem njegovega življenja. Nekoč sem to videl in slišal celo v bolnišnici. Pela je skoraj vso noč." In še to: "Moj ded se še vedno lahko vrne. Magičarka ga lahko prikliče. Kako veš, da je vabilo sprejeto? Če postaviš jedilne paličice v kozarec vode in paličice sredini kozarca obstanejo pokonci. Ko dedov duh pride v njeno telo, se njen govor spremeni in nenadoma dobi željo, da bi kadila - kot on. Tako moja družina še vedno lahko govori z njim."

Ena od najtežjih nalog, ki si jih občasno zadam, je slikanje notranjega življenja oziroma verovanja Kitajcev Han ali pa pripadnikov tukajšnjih narodnostnih manjšin. Gospod Yan je profesor lingvistike, ki je študiral tibetanske jezike - morda je zato tokrat naloga bila lažja. Pogovor se je odvijal v kavarnici blizu univerze Guangxi v Nanningu. Ta zapis je del obsežnejšega teksta, v katerem sem poskušal zapisati vsaj delčke starih verovanj Zhuangov. Vse povedano se lahko poveže z vero v delovanje neke vrste feng shuija, a podrobnosti so samosvoje. Meni je najbolj zanimiv ta del o prenosu znanja - še posebej zanimivo je slišati relativno mladega profesorja, torej moderno šolanega predajalca znanja, ko zatrjuje, da je bil deležen takšnega prenosa. A morda "najlepši" del zgodbe je petje življenjske zgodbe umrlemu. Zveni kot požrtvovalnost in spoštovanje, ki prihajata iz pravljice.

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss