7DNI - sreda, 11. april 2012
sedem dni
(Ne) čakaj 18. april
Sindikati se zaradi napovedanega velikega varčevanja v državi pripravljajo na splošno stavko, politične igre in igrice po slovensko gredo pa neovirano naprej
Naši mesarji so predelovali odslužene dirkalne konje iz Italije
Dvig davka na dodano vrednost je zadnja rezerva, skrajna sila, če z drugimi resnejšimi ukrepi ne bi mogli uravnotežiti proračuna in javnih financ, je izjavil finančni minister Janez Šušteršič po četrtkovi seji vlade, ko je izvršna oblast v parlament poslala rebalans proračuna 2012, ki naj bi porabo znižal za več kot milijardo, s tem pa omogočil spust proračunskega minusa na 3 odstotke BDP. Hrvati, na primer, so po volitvah šli najprej v dvig DDV. Pri nas pa so ljubitelji ozadij in zarot ugotovili, da dviga DDVja v Sloveniji ne bo, ker ga je predlagal nepravi - šef največje parlamentarne stranke Pozitivne Slovenije, novi stari ljubljanski župan Zoran Janković. Predtem je vlada, da bi nekoliko znižala temperaturo, tik pred veliko nočjo sestavila seznam štirinajstih ukrepov za krepkejšo prihodkovno stran, potem ko dneve, od ene do druge etape pogajanj s sindikati javnega sektorja, posluša, da ne more jemati samo onim, ki imajo malo, in vsak dan kdo novi prijavi udeležbo v splošni stavki 18. aprila. Policisti bodo stavkali, v zdravstvu so nezadovoljni, učitelji so na nogah, ker želi vlada znižati vrsto šolskih standardov (prvi sindikalist šolnikov Branimir Štrukelj že vidi osiromašenje javne šole in cvetenje dragih zasebnih šol), kar bi pomenilo med drugim, da bi se v šolstvu pokazal nemajhen višek zaposlenih. Do četrtka zvečer je 20 sindikatov napovedalo, da bodo stavkali, štrajkajočih v javnem sektorju bi znalo biti sredi aprila okrog 80 tisoč, če povelikonočni dnevi ne prinesejo premika. Ali streznitve, kakor hočete.
"Solidarnostni" davki
Po planu vlade bi, da kaj denarja priteče v posušeni proračun, dobili davek na finančne transakcije, država bi obdavčila nezazidana stavbna zemljišča pa izjemne dobičke od prodaje zemljišč po spremembi namembnosti, davek na vodna plovila je v obtoku, obdavčitev motornih vozil, protikrizni davek na nepremično premoženje visokih vrednosti (predlog: nad milijonom evrov), povečala bi se obdavčitev dohodka iz kapitala. Vlada razmišlja o četrtem davčnem razredu za letne dohodke od 70.000 do 100 tisoč evrov. Drugače bi bili obdavčeni dohodki od premoženja iz najemov. V vladi bodo preverili, kako je mogoče premoženje pravičneje obdavčiti, da bi premožnejši plačali več. Davčni neplačniki bi se težje skrivali, nad davčne oaze bi šli ...
Načrtovani varčevalni ukrepi so po oceni premierja Janeza Janše bistveno bolj mili kot v nekaterih drugih državah. Češ: v Grčiji so 30 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju odpustili, vsem drugim so za 30 odstotkov znižali plače. Ne gre za zatiranje socialnega dialoga, zagotavlja Janša, ukrepati je treba, da dočakamo vrnitev gospodarske rasti. Vsaka slovenska družina ve, da lahko porabi toliko, kot ima, in tudi za državo to velja. Nobena stavka po besedah predsednika vlade ne bo ničesar prinesla, le dodatni stroški za proračun bodo.
Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je pozitivno ocenil vladne predloge za varčevanje v javnem sektorju. Potrebujemo realne, trde pristanke, je rekel. In da je gospodarstvo minula leta delovna mesta izgubljalo, javni sektor pa je prideloval nova.
Preden je tudi politika šla na velikonočni premor, je finančni minister, ki razpoloženje doma umirja z besedami, da je Slovenija še daleč od Grčije (tam je spričo krize obupani upokojenec naredil samomor na javnem mestu, kar je sprožilo novi val protestov nezadovoljnih prezadolženih Grkov) ali Portugalske, da pa mora prav zato ukrepati, takole orisal preostanek leta 2012: izdatkov je lahko največ devet milijard evrov, to pa je že znanih 800 milijonov manj kot lani. Vlada računa, da bo četrtino prihrankov našla z linearnim znižanjem plač v javnem sektorju, še letos pa bi startala vsaj z nekaterimi - davčnimi - ukrepi iz tako imenovanega solidarnostnega paketa, da bi premožnejši nekoliko več prispevali.
Prestop
Poslanec Desusa Ivan Simčič, nad katerim visi ponarejeno spričevalo, še ni oznanil, kako misli naprej, ali bo odstopil ali prestopil, na primer med nepovezane poslance. In kdaj. Desus ne bi bil rad ob poslanski sedež, če menja poslanca prej kot šest mesecev od parlamentarnih volitev, je treba pa nadomestno voliti in ni zanesljivo, da stranka ostane pri prejšnjem številu poslancev. K odstopu parlamentarcev v naši ureditvi ne sili noben paragraf. Se je pa skrčila poslanska skupina DLGV. A tudi brez odstopa. Ivan Vogrin, zadolženi podjetnik iz Lenarta, je v parlament prišel na ekspresno sestavljeni Virantovi listi, na veliki petek, še vedno v globokih dolgovih, zaradi česar so se Virantovi odločili ločiti od njega, pa je sporočil, da bo nadaljeval kot samostojni poslanec. Še prej je Gregorju Virantu, šefu DLGV in državnega zbora, napisal ostro pismo, v stilu napad je najboljša obramba. Bivši minister za javno upravo je po Vogrinovem mnenju birokratsko zaslepljeni "soustvarjalec kaosa v Sloveniji", ki ne razume gospodarstva, ves čas protirazvojen in z vsem tem kriv, prek "napačne" plačne reforme, za približno 2 milijardi evrov dodatne zadolžitve države. Poslanec v preživetveni misiji mu je pod nos vrgel predvolilno afero z nadomestilom in Viranta vprašal, ali ne bi morda moral sam odstopiti, ko k temu dejanju že poziva njega. Odziv Virantove stranke je bil hladno kratek. Pričakovali so Vogrinov odstop, so sporočili, na vsak način pa ni več poslanec Državljanske liste.
Predsednik plagiator
Odstopil pa je madžarski predsednik. Še enega visokega evropskega politika je odneslo. Nemčija je letos menjala predsednika, ker so se na starega, Christiana Wulffa, nagrmadili sumi politične korupcije, Madžar Pal Schmitt je pa ostal brez doktorata, ker se je izkazalo, da je plagiat, in je odšel pod pritiskom tega neprijetnega odkritja.
Dober tek
Lepo število slovenskih mesarjev naj bi bilo nekratek čas služilo s problematičnim, za zdravje tveganim mesom odsluženih dirkalnih konj iz Italije, je prišlo v javnost tik pred veliko nočjo. Avstrija bi pa imela - kranjsko klobaso. Slovenija jo želi v Evropski uniji zaščititi kot izvorno slovensko, zdaj pa je obe državi očitno srečala zgodovina. Ker kakor je pojasnil etnolog Janez Bogataj, so kranjske že v Avstro-Ogrski dobile ime, ker so prišle iz takratne dežele Kranjske. Evropske birokrate bo, skratka, treba prepričati, da je zveza med imenom klobase in območjem njene proizvodnje, kot se temu uradno reče, nesporno slovenska.
Vanessa Čokl
Janez Šušteršič: "Dvig davka na dodano vrednost je zadnja rezerva, skrajna sila, če z drugimi resnejšimi ukrepi ne bi mogli uravnotežiti proračuna in javnih financ."
Po nemškem je (zaradi prepisovanja) odstopil še madžarski predsednik.
Z Ivanom Simčičem so čakali, ker stranka ne bi bila rada ob poslanski sedež..
Ivan Vogrin je rekel nekaj krepkih o Virantu in odšel med samostojne poslance.
Žegnani hren ni nič manj hud.