Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

"Kako lepo je učiteljem! Vsak dan so doma že ob enih, vsakih pet tednov imajo počitnice, poleti pa so na dopustu cela dva meseca!" Tako nekako zveni "ljudsko prepričanje" o učiteljskem poklicu. Nekateri so zato zadovoljni z napovedmi o obvezni osemurni prisotnosti učiteljev na delovnem mestu, spet drugim ideja ni povšeči. Koliko časa v resnici delajo učitelji in kakšna je naklonjenost tako imenovani "birokratizaciji" učiteljev?

Razprava o obvezni osemurni prisotnosti učiteljev v šolah se je razvnela, ko je sedanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar, ki je z letošnjim šolskim letom na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) v Kamniku, kjer je bila do nedavnega direktorica, na razočaranje zaposlenih uvedla obvezno štirideseturno tedensko prisotnost v šoli. Da mora veljati za vse enako, saj je področje urejeno z zakonom o delovnih razmerjih in da pričakuje, da se šole držijo zakona, je ob nastopu nove funkcije dejala Škrinjarjeva. Dejstvo pa je, da šole prisotnost učiteljev urejajo različno, ponekod morajo biti učitelji na šolah prisotni po osem ur, drugje sedem, spet tretji za čas pouka.

O tem, da je štirideseturna prisotnost na delovnem mestu najboljša priložnost za ustvarjanje optimalnih učnih pogojev, je prepričan tudi predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Alen Kofol, ki je minuli teden na ministrstvu nastopil mesto direktorja direktorata za področje predšolske vzgoje in osnovne šole. Kljub temu, da na ministrstvu za zdaj osemurne obvezne prisotnosti kot kaže ne bodo postavili med prednostne naloge, je med učitelje vnesla veliko vznemirjenja.

Delajo več, kot je videti

"V razredu mora učiteljica "obvladati" na primer 28 otrok. 28 različnih svetov mora voditi v svet izobraževanja, kulture, obnašanja, v svet življenja. Po petih urah pouka ji ostane malo energije za nadaljevanje dela. Takrat samo želi oditi domov, si odpočiti, odklopiti in kasneje, proti večeru, sesti za računalnik ter v miru opraviti svoje delo," je v Večerovih pismih bralcev zapisala učiteljica z osnovne šole Slave Klavore v Mariboru Davorka Pregl. Poudarja, da učitelji delajo veliko več, kot je videti in da bi obvezna osemurna prisotnost v šoli kaznovala predvsem delovne učitelje.

Poleg poučevanja med druge aktivnosti učitelja spadajo še roditeljski sestanki, starševski večeri, druženja s starši, prireditve za starše, konference, izobraževanja, tekmovanja, pisanje individualnih načrtov, popravljanje zvezkov, preizkusi znanja, pripravljanje učnih listov, iskanje literature in novih virov, usposabljanje, interesne dejavnosti, pisanje opisnih ocen, redovalnice, spričevala, izpolnjevanje testov Snap, izpolnjevanje vprašalnikov, anket, evidentiranje nadarjenih učencev, delo z nadarjenimi učenci, timsko načrtovanje, vodenje dokumentacije in priprava pisnih poročil o delu, našteva Preglova. Vseskozi je treba tudi dopolnjevati priprave zaradi sprememb in prenov. Preglova je v zapisu med drugim izpostavila še dejstvo, da učitelji med letom ne morejo na dopust in zato vedno letujejo po najvišjih cenah, pa tudi, da učitelji počitniške dneve nadomestijo med letom.

Sistem je treba

poenotiti

Prisotnost učiteljev je treba urediti za celotno državo enako, je prepričan ravnatelj OŠ Prebold Oton Račečič, nekdanji predsednik združenja ravnateljev: "Sistem prisotnosti na delovnem mestu je trenutno res neenakopraven v smislu učiteljev do drugih zaposlenih, saj mora biti ostali kader - računovodstvo, poslovne sekretarke, kuharice, hišniki, čistilke, vodstvo - prisoten na delovnem mestu osem ur, za učitelje pa veljajo drugačna pravila prisotnosti. To pomeni, da prisotnost narekujejo različni dejavniki: urnik pouka, priprave na pouk, druge dejavnosti in drugo dodatno delo, popoldanske dejavnosti in podobno. Prisotnost učiteljev v šolah se je tako oblikovala glede na urnik učencev in ritem dela, določeno tradicijo na šoli in glede na oblikovanje različnih sistemov vodenja evidenc opravljenih ur, ki se je ustvarilo z leti in so jih uvajali novoimenovani ravnatelji, ki so poskušali individualno urejati sistem vsak na svoji šoli." 

Področje vodenja evidenc in prisotnosti na delovnem mestu učiteljev je postalo toliko raznoliko od šole do šole, da je postalo različno vodenje prisotnosti učiteljev za opravljanje vsega potrebnega dela moteče, poudarja Račečič. Ker je sistem izpeljan tako raznoliko, je potrebna ureditev s strani države, dodaja. Preteklo večkratno usklajevanje ravnateljev, sindikata in države, kako poenotiti sistem, ni obrodil pravih rezultatov. "Ravnatelji smo za to, da se sistem poenoti. Smo pa različnih mnenj, ali je obvezna osemurna prisotnost prava rešitev. Kar se mene tiče, jo lahko uvedemo, vendar sem mnenja, da bo moral minister Žiga Turk to narediti za vse javne zavode s področja kulture, za vzgojitelje od vrtca, učiteljev v šoli do profesorjev na srednji šoli in univerzi. Če bo uvedba osemurne prisotnosti veljala na primer samo za osnovne šole, sem kategorično proti."

Drugi najbolj

stresni poklic

Da je "ljudsko prepričanje" o učiteljih že stara zgodba, je prepričan ravnatelj OŠ Rada Robiča v Limbušu Rado Wutej: "Biti pozimi zidar, poleti pa učitelj. Podnebne spremembe nam sicer v zadnjem času malo kvarijo to sliko, ki pa je bila že od nekdaj zelo popačena. Zadnje študije govorijo o učiteljskem poklicu kot drugem najbolj stresnem poklicu. In s tem se zagotovo stoodstotno strinjam."

Delo učitelja je specifično, poudarja Wutej in dodaja, da ima v mislih učitelje z veliko začetnico. "Pravi učitelj je vseh deset mesecev (38 tednov) vpet v kontinuirano, zahtevno delo. Delo, ki se ne začne ob sedmih zjutraj in zaključi ob treh popoldan, kot v pisarnah ali podjetjih. Ni ga učitelja, kateregakoli predmeta, ki bi lahko svoje skrbi in delo z učenci "pustil" v šoli. Nosi ga s seboj domov, išče rešitve v popoldnevih in zaključuje svoje delo in priprave za naslednji dan tudi kdaj ob polnoči. Še posebej v zadnjem desetletju, ko mora na nek način hoditi vštric z učenci, ki obvladajo IKTtehnologijo do potankosti. To pa pomeni za učitelja tudi po dvajsetih letih službovanja, nova in nova izobraževanja, iskanja novih poti, še posebej, če želi otroke motivirati, pritegniti za delo," razlaga sogovornik.

podajalec snovi

Pouk ni več takšen, kot ga imajo v spominu starši, ki so hodili v šolo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, pravi Wutej. "Takrat je lahko učitelj pri skoraj edino zveličavnem frontalnem pouku prišel v šolo z učbenikom in odrecitiral svojo enoto, učenci pa so poslušali snov in stvar je bila zaključena. Prenova učnih načrtov in predvsem devetletka sta prinesli velik premik na tem področju predvsem v glavah Učiteljev. In to zahteva temeljito pripravo. Biti moderator in ne samo podajalec snovi je veliko bolj zahtevno in odgovorno. In to se v pravi šoli danes dogaja. Veliko samostojnega dela, uporaba različnih virov informacij, projektno delo, terensko delo, laboratorijski poskusi ... Učitelji imajo zelo veliko dodatnega dela, izven prisotnosti pri uri v razredu. Menim, da za plačilo, ki ga dobijo, delajo preveč."

V soboto v šoli

"za hvala lepa!"

Navkljub restrikciji v preteklih letih, ko učitelji ne morejo napredovati v višji plačni razred, pridobiti višjega naziva in so prikrajšani za izredno uspešnost, torej tudi do 20 odstotkov plače, šole še vedno funkcionirajo enako dobro, zavzeto in v korist otrok, razlaga Wutej. "Tega otroci ne čutijo, kakovost ne trpi. Pa čeprav učitelji za to ne dobijo ničesar plačanega. Denimo pri nas na šoli učitelji še vedno zavzeto delajo z nadarjenimi otroci v sobotni šoli. V soboto dopoldne pridejo v šolo! Za hvala lepa! Ne, pridejo zaradi iskric v očeh učencev, zaradi njihove zainteresiranosti, da dobijo nekaj več, ker so motivirani. To je zaslužek učitelja! In verjemite, ga ni plačila v denarju, ki bi poplačalo te iskrice v očeh ... In zagotovo ni učitelja, ki bi lahko zaključil svoje delo v šoli ob enih in mirno odšel domov. Kje so timski sestanki, kje so načrtovanja po horizontali in vzgojnoizobraževalnih obdobjih? In kje so razgovori z učenci in starši o problematiki, ki je tudi učiteljeva?"

Učitelj potrebuje za svojo ustvarjalnost avtonomno svobodo, ne pa ujetost v šolske prostore in prisilo oziroma kontrolo, je prepričan naš sogovornik. Zato je zanj osemurna prisotnost zelo težko razumljiva in predstavljiva. "Poglejmo trenutno situacijo na šolah. Vzemimo za primer dvooddelčno šolo, nekje 37 učiteljev. Redke so šole, ki imajo dovolj kabinetov ali prostorov, v katere se lahko v času pouka umaknejo učitelji, ki imajo "luknjo" v urniku in v miru snujejo prihodnje dogodke v razredu pri realizaciji učnega načrta. Redke so šole, ki so lahko za učitelje nabavile prenosnike, zagotovile prostor za mirno delo. Pa ne reči, da lahko pišejo priprave "peš", brez računalnika. Da lahko planirajo delo brez interneta, brez strokovnih knjig, ki jih pa doma imajo in so si jih nabavili z lastnim denarjem. Da lahko v času osmih ur, ki jih imajo na razpolago, navadno imajo učitelji nekje pet ur pouka, brez odmora, opravijo vse delo, ki ga kot učitelji morajo opraviti," razmišlja Wutej.

Nezaupanje

do Učiteljev

Med "spregledanim" delom sogovornik omeni pisanje priprav za naslednji dan, popravljanje testov preverjanj in ocenjevanj skoraj pri vseh predmetih, popravljane spisov, delovnih listov, izobraževanja, konference, razgovore s starši in učenci, razredne ure, interesne dejavnosti, tečajne oblike, pripravljanje preizkuse, nabavljanje materiala za delo denimo pri biologiji, tehniki ali likovni vzgoji. "In potem zaključiti delo po osmih urah prisotnosti in konec? Nemogoče! Jih bo lahko kdo prisilil, da to počnejo v svojem prostem času? Kot nek uradnik, ki ob zapuščanju pisarne že uživa v razmišljanju o svojem krasnem popoldnevu? Ne pa o tem, da mora popraviti in opraviti še sto in eno stvar za šolo. Je šola res polje, ki se ga vsak lahko loti in preorje križem in povprek? Želimo kakovostno šolo. Dobro šolo. S tem jo zagotovo demontiramo, stopamo korak nazaj.Osemurna prisotnost je skrajno nezaupanje do Učiteljev, do njihovega dela. Nezaupanje. Si to zaslužijo?"

Filozofija "če me

plačajo manj,

bom manj delal"

Rado Wutej je ravnatelj že 27 let, zato ga povprašamo, kako vidi predlagane spremembe na področju šolstva, od obvezne osemurne prisotnosti, o kateri je bilo največ govora na začetku mandata nove vlade, pa do drugih varčevalnih ukrepov, ki so bili napovedani v teh dneh. "Ta trenutek delajo učitelji po inerciji tako, kot so bili navajeni do sedaj. Z novo obljubljenimi ukrepi, če bodo zaživeli, pa bodo začeli zagotovo razmišljati drugače. A se sploh kdo zaveda, kaj pomeni 15 odstotkov nižja plača, kaj pomeni ura obveznosti več, jutranje varstvo in interesne dejavnosti v obvezi, brez plačila? To je na letni ravni najmanj dve plači manj. Pa se v izobraževanju ravno s krasnimi plačami ne moremo pohvaliti. So primerne, ne pa v "zgornjem nadstropju". Filozofija če me plačajo manj, bom tudi manj delal, se bo začela zagotovo pojavljati in udejanjati," je prepričan sogovornik.

Žrtev pa bodo učenci in šola, zato Wutej razmišljanja v tej smeri razume kot "kontraproduktivna razmišljanja" tistih, ki jim režejo kruh. "To se zagotovo ne bo dobro končalo. Sprejemljivi prag ljudi je presežen. In jih razumem. Treba je preživljati družino, odplačati kredite, spodobno živeti. Je še kje vsaj nakazan podobno krut poseg v javno sfero? In je kje prizadetih toliko ljudi?"

Primerno, ne razkošno nagrajevanje

Wutej se sprašuje, ali je pri snovanju teh ukrepov kdo mislil na otroke in učence ter na bodočnost naše domovine. "Na inovativne, nadarjene mladeniče in mladenke, ki bodo skušali reševati probleme, suvereno, sami, brez tujih vmešavanj? Bodo za to spet krivi učitelji, profesorji? Ni prsta, ki bi lahko pokazal na njih ob vsem tem, kar se jim obeta. Tudi oni morajo spodobno živeti, le tako bodo lahko dali vse od sebe. Ali ob vsem tem lahko to od njih upravičeno zahtevamo? Učitelj je idealist. Je človek, ki velikokrat stopi preko svoje sence. Ki nima srca, da ne bi dal vsega od sebe. Pričakuje pa, da bo družba to znala ceniti in ga bo za to primerno nagradila. Primerno, ne razkošno. Na mladih svet stoji. Se ne zdi, da temelje slabimo? Ni vredno dodatnega, razumnega premisleka?"

Franja Žišt

K aktivnostim učitelja sodijo tudi roditeljski sestanki, druženja s starši, konference, izobraževanja, tekmovanja, pisanje individualnih načrtov, popravljanje zvezkov, preizkusi znanja, pripravljanje učnih listov, iskanje literature in novih virov, usposabljanje, interesne dejavnosti in številne druge obveznosti.

Kdo mislil na otroke in učence ter na bodočnost naše domovine?

Oton Račečič: "Prisotnost učiteljev v šolah se je tako oblikovala glede na urnik učencev in ritem dela."

Rado Wutej: "Takšna razmišljanja so v času, ko se bo gotovo pojavila filozofija: če me plačajo manj, bom tudi manj delal, kontraproduktivna."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: konj (7.4.2012 7:49:37) IP: 46.164.2.93 Res škoda, da ne moremo starši biti v živo prisotni pri pouku v učilnici in spremljati kakovost dela.Kakšna je razlika med učiteljem telovadbe in matematike, slovenščine.Zakaj ne ločite vrednost učenja fizike od telovadbe....posledice so vidne v življenju v SLOVENIJI:VEČVREDNOST ŠPORTA OD TEHNIČNEGA ZNANJA. Pa po nekem obdobju bi moral biti pismen preiskus vseh učiteljev o znanju obvezen in predpisan. Ravnatelj bi moral imeti menedžerska znanja obvezno z preiskusom.Stanje vseh objektov bi moral ravnatelj osebno pregledati in 1x letno posredovati občinskemu svetu oziroma ustanovitelju Komentator: konj (7.4.2012 8:05:16) IP: 46.164.2.93 Da nadaljujem,poznam učitelja tehničnega pouka, pa mi pove, da mora sam zbirati material za vaje npr. izdelava ptičje hišice, ampak najvažnejše: od 20 učencev jih je bilo sposobno narediti samostojno hišico samo 5 učencev. Zgornja predočitev in opis dela učiteljev velja samo za 4-5 predmetnikov; torej zelo malo govorimo o pridobivanju praktičnega tehničnega znanja, Vidim pri vnuku, samo računalnik bi uporabljal, ne pozna pa povožene kače in kaj je akacija, lipa itd. Komentator: LUMPI (7.4.2012 10:32:41) IP: 86.58.7.210 Navedeno je, da ima učitelj 27 učencev. Pa kje je ta šola? Ali koristijo podatke izpred petdesetih let? V šoli imajo od 6 (res je, od šest učencev) do 16. In to je "plafon". Tako da niso tako izčrpani, kot se deklarirajo. Ja, imajo pa lepe prejemke za nizko prisotnost. Lažje delo z delovnimi zvezki (včasih jih ni bilo, pa so bili otroci bolj opismenjeni), učitelj pa ima lažje delo zaradi njih. Tako da ne jamrat.. Komentator: janezek (7.4.2012 14:21:00) IP: 92.37.63.220 Re LUMPI - malo bolje se pozanimaj o dejanskem številu učencev po šolah, ne jemlji izjem, kakšne manjše podeželske šole. 2. oš Slovenska Bistrica - 18 oddelkov - 3 x 29 učencev, povprečje 26. Res pa je problem v tem, da država učitelja z 29 učenci in tistega s šestimi nagrajuje enako, pa učitelja matematike in slovenščine, ki morata garati, da pride do rezultatov, nagradi enako kot učitelja športne vzgoje, ki izvajajo rekreacijo, ne pouk. Denarja je v šolstvu dovolj, je pa nepravično, solidarnostno porazdeljen po glavi namesto po učinku. Komentator: Alatul (13.4.2012 8:18:38) IP: 188.196.23.32 Težko komentiram, ker sem sam že 38 let zaposlen v gradbeništvu, pretežno na terenu v vsakem vremenu, od zore do mraka, v stalnem stresu zaradi : doseganja rokov,kakovosti materialov,nevarnosti delovne nezgode,najedanju investitorja in skrbi ali bo delo sploh plačano... dopust, tega porabim namesto bolniške. Komentator: Re:Alatul (15.4.2012 22:28:13) IP: 109.182.54.100 Alatul težko komentiram gradbeništvo, vendar sem zaposlen v šolstvu , kjer delam od zore do mraka(če niso ravno govorilne, sestanki, konference, izleti, jutrnaje varstvo, nadomeščanje, popravljanje kontrolk, priprava ppt slajdov, pa hodim po gozdu in nabiram material za naslednji dan), v stalnem stresu zaradi doseganja ciljev po učnem načrtu, učne nekakovosti današnje mladine, odgovornosti za 25 otrok, najedanju staršev, pod stalnim pritiskom ravnatelja, nikoli ne vzamem bolniške, ker čutim odgovornost do otrok in me je strah za mojo službo za določen čas. Počitnice imam ponavadi poleti, ko se mi izteče pogodba in sem 2 meseca brezposeln, potem pa sem pod stresom, da mogoče dobim v jeseni zopet službo. Za 950€. Komentator: stenka (16.4.2012 23:00:09) IP: 213.161.28.56 RE: nabiralcu materiala Glej, za 950,00 eur je to čisto pravi stresek. Samo ti nabiraj materiale po gozdu, pa powerpointe otrokom kaži... Do penzije. Hudo bo, ko boš moral s powerpointom prepričati surovega poslovneža na sestanku upravljalske družbe (D.D.) , da je tvoja ponudba "ta prava".. potem bo to malo hujši stres. Ko ni plače, ker ni "realizacije" A .ja.. Pa Štrukelj naj bo 365 dni predsednik uprave Gorenja da bo dobil malo kompetenc. Komentator: Vinko (17.4.2012 11:39:11) IP: 193.77.222.245 Komentarji kažejo, da so učitelji pod stresom, starši imajo takšne službe, da so pod stresom. Za svoje otroke si očitno tudi želite stres v prenapolnjenih učilnicah. Komentator: ana (17.4.2012 20:02:18) IP: 109.182.42.17 kiramo pod lipo z malo vodaj pa mi,ki imamo 400 evrov penzijostih.e. Fug treba dat knjižic o pravicah temveč o dolžniramo pod lipo in imamo čist zrak,malo vode ,pa kako žemljico suho. Naj ne jamrajo. Tudi nas je bilo v razredu 33 pa niso od strsa umrli. Zdaj pa ne delako več kot dvajset ur na teden,pa ga ne oreš dobit pred poukom,pa po popuku... Jaz sem imela uro in pika. Če je bla rdeča pa opravičilo ali ura dopusta. Dajte no. Še zastonj bodo delali da boo imeli mesto. Ni vse plača, samo,razvadli so se,da se malo dela, če pa malo več pa depra. Pravi tip si nardi priprave,jih malo korigira,pa roka. Vem. Sem delala v javnem sektorju,pa je v nedelu največja rezerve. Ne zamerte. Stopite vase pa se vvprašajte. No pa mulcem ni treba dati knjižice o pravicah temveč o dolžnostih. Komentator: zgodovinar (27.6.2012 9:57:10) IP: 212.235.225.96 Koroška cesta 35, 2000 Maribor. Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana. Za vse tiste, ki se vam godi "krivica", izvolite: Vpisna dokumentacija, morebitni sprejemni, 4 leta študija in boste sami imeli 3 mesece počitnic in Power Point urice. :-)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Je v Mariboru zdaj boljše, kot je bilo pod Kanglerjem?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss