7DNI - sreda, 4. april 2012
iskanje
Ne varčujmo pri zdravem načinu življenja!
Ko sem bil prvič v ZDA, natančneje v Kaliforniji, me je šokiralo nenavadno veliko mimoidočih s čezmerno težo, z oblinami čez vsako spodobno mero, česar v Evropi skorajda ne vidiš. Prizori, od katerih najprej kar nisem mogel odtegniti oči. V zabaviščnih parkih, kamor se kljub visoki vstopnini valijo reke zabave željnih, je vse še potencirano. Hedonizem prevzame mlade in skupaj "s krvjo željnih" gre tudi uživaštvo ob hrani. Cele družine debeluščkov hodijo od predstave do predstave z vrečkami čipsa, s hamburgerji in kokakolami v rokah. Dvojna mera samozadovoljevanja z užitkih dveh vrst - zadovoljevanje brbončic s hrano, za katero je znano, da vsebuje dodatke, ki preizkušeno "poboljšajo" okus, ter amfiteatri v maniri starorimskih vladarjev, ki so množice pomirjali z igrami. Na poti domov pri rdeči luči na semaforju tudi voznik iz velike škatle zajema sladoled. Po drugi strani pa v Združenih državah vse deluje kot v popolnem redu, no, vsaj na videz, saj je prepovedi toliko, da jih komaj sproti dohajaš. Sistem navzven popolnoma obvladuje ljudi. Večina njih ne zmore več razmisleka o tem, da njihovo življenje usmerjajo multinacionalke; njihov pogled je prazen. Nam, v Evropi, kjer bi nekateri tudi radi šli po taki poti, bi Amerika morala biti opozorilo, kako ne smemo živeti.
Že v dveh zadnjih kolumnah razpredam, kako ne moremo pričakovati, da bomo deležni popolnega servisa primarnega zdravstva in blagohotnosti državne blagajne, če sami ne bomo ravnali odgovorno in ozaveščeno. Ekonomski zakoni namreč veljajo tudi na energijskih ravneh bivanja. Ničesar ne moreš dobiti, če za to nekaj ne daš. Vsak sistem deluje tako, da morajo prihodki in poraba v določenem obdobju biti uravnoteženi, sicer se sistem poruši. Ne moremo ga prisiliti, da bi deloval na silo, poruši se sam od sebe, tudi če ga njegovi uporabniki nujno potrebujejo. Višja Zavest ne pozna pojmov nesreča, naravna ujma, katastrofa. Vse je dobro, ko ali če se zgodi. Višji Zavesti je vseeno, če zbolimo, vseeno ji je, ali umremo prej ali kasneje. Zato moramo za blaginjo telesa in duha skrbeti sami. Hrano pravzaprav nenehno zlorabljamo za potešitev lakote - telesne in čustvene. Za potešitev prve je použijemo več, kot je potrebujemo, tešitev emocij s hrano pa ni pravi način. Z njimi se moramo spopasti odkrito, frontalno. S hrano samo začasno utišamo bolečino in nezadovoljstvo. S hrano napajamo telesno energijo, to pa porabljamo zelo neekonomično. Tako kot v hiši s slabo izolacijo potrebujemo več kurjave, tako telo, ki "pušča" na različnih delih, potrebuje več goriva. Energijske blokade v telesu nastanejo zaradi vzorcev, slabih navad in različnih odvisnosti, zamer, užaljenosti, travm, neizpolnjenih želja, neuslišanih pričakovanj, hrepenenj ... Zaradi takih blokad zbolimo ali se poškodujemo. Hrana je vedno pri roki, da si z njo podkurimo. Vendar pa tako postajamo pretirano zaobljeni in vedno bolj zasvojeni s hrano.
V centru Chula Vista, kjer trenirajo vrhunski športniki, sem se pogovarjal z ameriškimi veslačicami, z olimpijskimi zmagovalkami, ki so že bile tudi na svetovnem prvenstvu na Bledu. Mimogrede, dober občutek, da v ZDA srečaš koga, ki ve, kje je Slovenija, ki je sploh že slišal za našo državo; tudi nek moški tam mi je rekel, "da ne bi vedel za Slovenijo, a je ameriška nogometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu skoraj izgubila prav proti slovenski". Veslačice niso mogle dovolj prehvaliti naše čudovite dežele, motilo jih je edino to, da si ljudje upajo kar na cesti prižgati cigareto. Čudile so se, da tako "nezdravo živimo". No, na koncu smo bili enotni, da kajenje na cesti ni problem, ki bi ga lahko enačili z vsesplošnim nezdravim prehranjevanjem, ki se v ZDA kaže na cesti na vsakem koraku - pri mimoidočih z vrečkami in pri kioskih s hitro pripravljeno hrano.
Prav bi bilo, da bi, podobno kot na škatlici cigaret, tudi deklaracija hrane, predelane in nepredelane, vsebovala opozorila, da je "Zdravju škodljiva!", "Nevarna za pojav raka!", da "Povzroča impotenco!" ..., pa naj bo to v primeru maščob, škodljivih predelav (kakršna je, denimo, homogenizacija mleka), genskih sprememb rastlin, mesa nezdravo hranjenih živali ali prehranskih dodatkov za okus, lepši videz, daljšo obstojnost ipd. Inštitucije seveda ne bodo naredile ničesar, ljudje sami se moramo zavedati, kaj je za zdravje primerno. Zato nikar nekritično ne posnemajmo ameriške družbe; tako kot oni mi ne bi smeli živeti. Veliko energije izgubljamo v bitki za to, da nam bi bile dostopnejši tudi dražji specialistični pregledi in zdravljenje, česar si brez zdravstvene blagajne povprečen posameznik niti ne more privoščiti. Zdaj, ko država skuša preprečiti bankrot, ji sledimo. Lahko smo državi celo vzor, pri čem je res možno varčevati, kje pa nima smisla zategovati pasu - vsekakor ne pri zdravem načinu življenja.
Marjan Ogorevc, bioterapevt
Hitro pripravljena hrana ima za posledico čezmerno telesno težo.