7DNI - sreda, 4. april 2012
vrt
Eksotične protejevke
Proteje kot lončnice
V cvetličarnah najpogosteje kot rezano cvetje ponujajo kraljevsko protejo, ki je za Južno Afriko cvet nacionalne simbolike. Cenjene so takšne z rožnatimi do rdečimi socvetji, obstajajo pa tudi različki skoraj bele kremaste barve. Vrtnarji so za okrasne potrebe vzgojili na desetine sort in v ustreznem podnebju jih gojijo kot grme na prostem. Odrasle rastline so visoke približno en meter in imajo v sezoni kakšnih deset socvetij, najmočnejše, v dobri kondiciji pa izjemoma celo do štirideset. Glavnino nasadov izkoriščajo za pridelavo rezanega cvetja in so ga prvotno samo iz Južne Afrike razpošiljali po vsem svetu. O cvetju govorimo le pogojno, saj so to v resnici velika koškasta socvetja. Njihov premer je 12 do 30 cm. Med vsemi protejami ima kraljevska (Protea cynaroides, podobna je artičoki) največje cvetove, ki izredno dolgo vzdržijo v vazi in so tudi odlične kot suho cvetje za trajne aranžmaje. Navzlic temu se vrtnarji pogosto odločijo za vzgojo mladih rastlin v posodah in jih potem ponudijo kot lončnice. V ta namen jih razmnožijo v nadzorovanih rastnih razmerah s poletnimi potaknjenci. Gojenje je sorazmerno zahtevno, ker so rastline občutljive na mraz in omagajo že pri sedmih stopinjah nad zmrzliščem. Za rast potrebujejo mnogo svetlobe in prepustna tla, ki morajo biti vsaj malo kisla. Pri tem pa naj bi bila prst dobro založena s kalijem, fosfati in nitrati pa so pri njih skoraj osovraženi. V naravi rastejo proteje v skromnih razmerah, tam, kjer so suha in vroča poletja ter bolj hladne in mokrotne zime. Preživetveno varovanje pred izsušitvijo je zagotovljeno z usnjatimi listi in z globokimi koreninami, ki segajo do skromnih podzemnih vodnih virov. Za proteje je značilno, da zaradi spečih brstov na koreninah pod zemljo preživijo vse gozdne požare ter po tem na novo odženejo. Med bolj znanimi predstavniki istega rodu sta še veličastna in oleandrolistna proteja (Protea magnifica. P. neriifolia). Cvetje protejevk nudi obilo medičine nekaterim specializiranim ptičem, ki se prehranjujejo z nektarjem. Seveda jim delajo družbo tudi žuželke, vsa ta brenčava in frfotava druščina pa seveda posredno poskrbi tudi za možnost generativnega razmnoževanja.
Rodovno ime spominja na proteus, na našo človeško ribico, tako žival kot rastlina pa naj bi to ime podedovala po Proteusu, enem od antičnih grških bogov. S tem besednim korenom se ponaša kar vsa družina protejevk (Proteaceae) s skoraj dvajsetimi rodovi. Med bolj znanimi iz družine protejevk so tudi banksije in leukadendroni, dva rodova, pri katerih je še izraziteje kot pri protejah poudarjena okrasna lepota ovršnih listov, ki obdajajo socvetja.
Izidor Golob
Leukadendron, ovršni listi