Prva stran

Intervjuji

Pomagajmo

Slavni

Ikone

Kulinarika

Tehnopop

Vrt in rože

Zdravje

- V minulih dnevih je bilo v ospredju prijetje nekaterih osumljenih v rop SKB banke pred šestimi leti in pol. Kaj se je tako novega zgodilo, kateri je bil odločilni element, da ste po tolikem času le prijeli nekaj osumljencev?

"Do prijetja je pripeljal sklop vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali od prvega dneva. Zelo pomemben je bil sam ogled kraja, kjer je bila zavarovana množica različnih sledi, za katere pa ne pomeni, da vse pripadajo storilcem. Ogled je trajal tri dni, po letih pa smo lahko te konkretne sledi povezali z določenimi osumljenci, ki jih v začetni fazi preiskave ni bilo v naši evidenci in bazah. Preiskava je v prvih letih potekala v več smereh, že od samega začetka se je preverjala tudi možnost vpletenosti osebja zaposlenih v banki, ki bi lahko sodelovalo s posredovanjem notranjih informacij ali pri omogočanju same izvedbe ropa, kar se je potem tudi potrdilo, ker smo ugotovili, da je oseba, ki je tam opravljala delo varnostnika, imela stike z nekaterimi osumljenci. Preiskava še zdaleč ni končana, tako ne v smislu identifikacije vseh vpletenih kakor tudi ne pri iskanju odtujenih finančnih sredstev."

- Je znano natančno število ljudi, ki so bili vpleteni v rop? Zdaj so znani torej trije osumljenci, dva sta prijeta in eden je na begu.

"Natančno število ni znano. Zdaj govorimo o več osebah pri sami izvedbi ropa, koliko jih je sodelovalo še pri pripravljalnih dejanjih, pri organizaciji, pri načrtovanju in pa tudi pri dejanjih po samem ropu, je v tem trenutku nemogoče oceniti. Upamo pa, da bomo naredili še korak naprej v vseh teh segmentih."

- Govori se, da bi lahko bili z ropom SKB povezani tudi nekateri obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik ...

"Ne, za te, ki so formalno v postopkih v "Balkanskem bojevniku", te potrditve nimamo. Seveda so pa zaradi prepletenosti delovanja kriminalnih združb ali posameznikov možne tudi povezave med temi ljudmi. To pa ne pomeni, da so neposredno povezani z omenjenim ropom."

- Javno ste zavrnili govorice o tem, da bi imel rop SKB kakršnokoli politično konotacijo, da se je iskal le denar. Da za to ni nikakršnih dokazov. Ampak dokazov za to, da politika ni vpletena, pa tudi ni ...

"Toliko nam je v tej fazi preiskave vseeno znanega, da lahko rečemo, da je bil tipičen premoženjski motiv. Zanesljivo dejanje ni bilo politično motivirano, kot se je to nakazovalo v določenih izjavah. In sama izvedba ter sama dejanja osumljenih po dejanju nikakor ne kažejo na kakršnekoli povezave teh oseb s političnimi strukturami ali na motive, ki bi bili s tem povezani."

- Dva osumljena sta zdaj prijeta, bosta doživela sodni proces? Vendar pa okvir zgodbe vseeno manjka. Se vam zdi, da je dovolj dokazov, da bosta oba prijeta le kot del celote lahko obsojena?

"Nivo dokaznega bremena bo seveda ocenjevalo sodišče v kazenskem postopku. Iskreno upamo, da bo s pomočjo mednarodnega sodelovanja prijeta tudi tretja oseba, da bo dosegljiva za naše kazenske postopke. Določena potrditev, da je potrebni dokazni standard v okviru predkazenskega postopka vseeno dosežen, je pa tudi dosedanje ravnanje sodnih organov tako pri odločanju o priporu kot tudi potem v pritožbenem postopku v okviru senata. Senat preverja namreč tudi utemeljenost suma zoper te osebe in očitno je ocenil, da je dejstev dovolj."

- Za tretjega znanega osumljenca je bila torej razpisana mednarodna tiralica.

"Postopek je v teku. Tudi tukaj veljajo določeni roki, določeni postopki v zvezi z določbami ZKP, seveda pa je mednarodno policijsko sodelovanje teklo in teče tudi v tem trenutku."

- Omenjala sva procesne standarde. Kar nekaj očitkov ste deležni v zadnjem času, da dokazi, ki jih policisti predlagate tožilstvu, na sodišču ne zdržijo. Omenim lahko samo sojenje skupini, osumljeni trgovine z mamili, kjer je bil na vrhovnem sodišču postopek razveljavljen zaradi nezakonite preiskave... Kako ocenjujete delo policistov?

"Sodišče je in bo izločalo določene dokaze, kar ne pomeni, da je policija ravnala nezakonito. Veliko je pogojeno s sodno prakso, ki se ustvari pri določenem primeru, vsekakor pa policisti pri vseh svojih postopkih ravnajo v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Seveda pa je pri tolikšni množici postopkov, ki jih vodi policija, popolnoma pričakovano, da pride tudi do takega primera, kar pa zanesljivo ni posledica namernega ravnanja policistov ali česa podobnega."

Slab signal,

kaj je kaznivo

V nekaterih primerih se dokazi, ki jih zbira slovenska policija, uporabljajo tudi na tujih sodiščih. Nenazadnje so slovenski kriminalisti pred dnevi pričali tudi na Dunaju v zadevi Patria. Kako v tujini ocenjujejo delo slovenskih policistov?

"Veliko je seveda odvisno od podobnosti zakonodaje. Zakonodaje so lahko različne, v eni državi se nekaj sprejme, v drugi ne, ampak po dosedanjih izkušnjah in v določenih primerih so bili vsi dokazi, ki jih je slovenska policija zbrala pri svojem delu, upoštevani brez težav tudi v tujih kazenskih postopkih."

- Na generalni policijski upravi statističnih podatkov za minulo leto še niso predstavili. Je pa glede na izstopajoče dogodke v minulem letu mogoče sklepati, da je vse več nasilnih dejanj, da se kriminal spreminja. Lani smo bili priče dvema ropoma s smrtnimi žrtvami. Je treba pozornost policije preusmeriti, izstopa katero področje še prav posebej?

"Posebej ne bi izpostavil nobenega področja, ne bi dal prednosti ne gospodarskemu ne klasičnemu ali organiziranemu kriminalu, zagotovo pa se policija ves čas prilagaja dogajanju na terenu. Kar pomeni, da je zaradi obsega dela, s katerim je policija soočena v zadnjih obdobjih, potrebno imeti prioritete, kamor policija namenja več pozornosti. Prav gotovo je v zadnjih letih bila - kar desetletje dolgo - na prvem mestu gospodarska kriminaliteta zaradi stopnje nevarnosti, ki jo predstavlja za državo, za družbo v splošnem kontekstu. Zavedamo pa se, da klasična kriminaliteta, kamor sodijo vsa huda nasilna dejanja, in premoženjska kriminaliteta v največji meri vplivata na občutek varnosti posameznikov v naši družbi. Tako, ponavljam, prednosti ne dajemo nobenemu področju, ampak aktivnosti usmerjamo v najbolj pereče probleme. Res pa je, da smo v zadnjih letih soočeni z nekimi novimi pojavnimi oblikami na področju gospodarske kriminalitete, ki so odraz dogajanja v družbi, od kršitev delovne zakonodaje do vsega, kar je povezano s propadom podjetij. In pa seveda z nasilnimi dejanji, ki so povezana z premoženjsko kriminaliteto. Sami statistični kazalniki ne nakazujejo bistvenih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti, je pa res, da je pri premoženjskih deliktih ta stopnja nevarnosti, kar se tiče uporabe nasilja in same organiziranosti teh dejanj, tudi z mednarodnega vidika, vedno bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. Če se neka pojavna oblika, to nam kaže praksa zadnjih let, pojavi nekje v tujini, predvsem v Zahodni Evropi, se s kakšnim zamikom leta ali dveh ta oblika pojavi tudi v Sloveniji. Toliko smo v stikih s tujimi varnostnimi organi, da se, kolikor je to mogoče, temu tudi pravočasno prilagodimo in se na to pripravimo."

- Če se že policiji uspe prilagajati novostim, kaj pa zakonodaja, možnosti, ki jih policija s svojimi pooblastili ima. Se tudi predpisi dovolj hitro spreminjajo?

"Zakonodaja v celoti zanesljivo ne more slediti gibanju kriminalitete in novim pojavnim oblikam, ker so zakonodajni postopki dovolj dolgi, da se ob sprejetju sprememb pojavna oblika morda že modificira v neko drugo obliko. Je pa zakonodaja, lahko rečem, primerna za obvladovanje kriminalitete, treba je bo še nekaj nadgraditi glede odvzema, zavarovanja premoženjske koristi; na nek način tudi kaznovalna politika že sledi tem trendom, predvsem pri nevarnih oblikah kriminalitete. Seveda pa je, kar se tiče izplena sodnih postopkov, zaznati deficit - takšno je mnenje javnosti in takšne so tudi ocene pravne države - na področju gospodarske kriminalitete, kjer vsi, ki se s tem ukvarjamo, res ne moremo biti zadovoljni."

- Verjetno dejstvo, da policija zaključi obsežno gospodarsko zadevo, zbere gore papirjev, potem pa je čez pet, šest let ali še pozneje izplen sodnih postopkov boren, to vam zanesljivo povzroča določene frustracije.

"Še več negativnih posledic je, ne le občutek neuspešnosti. Omenil sem že zaupanje v državne inštitucije, to zanesljivo ni takšno, kot bi bilo v nasprotnem primeru. Na drugem mestu pa velja tudi, da država v preteklih letih ni bila sposobna zagotavljati uspešnega odvzema protipravno pridobljenih premoženjskih koristi. In če ti sodni postopki čakajo na svoj konec po šest, sedem let ali pa še več, je to tudi slab signal gospodarski sferi, kaj je v Sloveniji kaznivo in kaj ne."

Naraščanje nasilja

- Omenili smo že oba lanska tragična ropa. Vse več je tudi uličnih ropov. Je mogoče, da bodo, tudi zaradi gospodarske krize, ta dejanja še bolj nasilna. Kaj lahko stori zoper to policija?

"Stopnja nasilja določenih struktur glede premoženjskih deliktov narašča. To je dejstvo. Težko pa bi to povezali z gospodarsko krizo, kajti tisti primeri, ki so rešeni, ne nakazujejo tega, da bi se kdo odločil za takšno dejanje iz osebne krize. V večji meri je to pogojeno s krizo družbenih vrednot, če že govorimo o slovenskem prostoru, še bolj pa je to pogojeno s prihajajočo kriminaliteto, v mislih imam čezmejno kriminaliteto. Vedno večji delež namreč predstavljajo skupine in posamezniki, ki k nam prihajajo predvsem z zahodnega Balkana. Te zadeve so le omejeno nadzorovane zaradi odprtosti mej. K nam ne prihajajo le z "nešengenskih" območij, ampak tudi iz notranjosti Evropske unije, kar pomeni, da je nazor nad gibanjem teh oseb omejen, zelo hitro zapustijo območje Slovenije in je potem v veliki meri uspešnost pogojena z odzivnostjo tujih varnostnih organov. Moram pa reči, da je to sodelovanje, vsaj kar se tiče držav bivše Jugoslavije, zelo dobro in to prinaša tudi konkretne rezultate."

- Iz dneva v dan je tudi vse več pritiskov na policiste in kriminaliste. Tudi sami ste med ovadenimi. Koliko to vpliva na delo policistov? Koliko zaščite imate, koliko vam delodajalci stojijo ob strani?

"V zadnjih letih se je v policiji za zaščito delavcev naredilo ogromno, od pravne zaščite do psihosocialne pomoči ..., tako mislim, da so standardi za zaščito delavcev postavljeni zelo visoko. Seveda pa je drugo vprašanje, kaj je država pripravljena narediti za zaščito svojih državnih uslužbencev, ki izvajajo naloge zanjo. Tukaj mislim na odzivnost sodnih organov in na ustrezno kaznovalno politiko. Res so ovadbe v zadnjih letih postale v Sloveniji stalna praksa pritiskov na kriminaliste s strani osumljenih oseb in njihovih simpatizerjev. Ne bom rekel, da smo to sprejeli kot poslovno tveganje, kot obvezen element našega poklica, ampak država bo morala postaviti meje, do kod dopustiti takšno ravnanje osumljenih in kje naj se to ustavi. V policijsko in sodno razvitih državah z dolgo tradicijo ti postopki tečejo malo drugače kot pri nas. Niso vprašanje samo kazenske ovadbe zoper nas, še vsaj toliko obremenjujoče za kriminaliste in policiste so diskreditacije v javnosti in pa v okolju, v katerem živijo in delajo. To je za njihovo delo moteče in policija sama tega prav ne more omejiti."

- Ste že naleteli na primer, da bi se kdo zaradi takih pritiskov izogibal svojemu delu?

"Prav gotovo to predstavlja neko omejitev pri delu, ljudje so ob hudih pritiskih odšli tudi v bolniški stalež. Jasno je, da je tudi odgovornost njihovih predstojnikov, da jih v primeru, če so te posledice prehude, umaknejo iz obravnave določenih primerov, to zanesljivo vpliva na uspešnost dela naših služb. Ampak posamezniki, ki izvajajo pritiske, spravljajo policiste, kriminaliste v civilne tožbe, v kazenske postopke, se morajo zavedati, da proti njim ne nastopa posameznik, ampak policija kot institucija."

- Veliko je tudi govora o sodelovanju med policijo in tožilstvom in zdaj ste celo pristali pod isto streho, ste v okviru notranjega ministrstva. Kakšni so odnosi med vami, bo to kaj vplivalo na delo? Je za policiste bistveno, kam sodi tožilstvo?

"V zadnjem obdobju, vsaj kar se tiče usmerjanja dela policije, je to sodelovanje dobro. Res se mogoče pojavljajo tudi različna mnenja ali stališča enega od obeh organov. Kaj bo prinesla združitev v enotnem ministrstvu - veliko stvari je namreč še nedorečenih -, je zdaj težko ocenjevati, bistveno pa je, da oba organa dojameta, da delujeta za iste cilje, za uspešnost predkazenskih in kazenskih postopkov. In če se oba organa gibljeta v teh okvirih, bo sodelovanje zgledno, ne glede na določene formalne, organizacijske ali glede same umestitve organov v ministrstvu."

- Mnogo besed je tudi o reorganizaciji znotraj policije. Denimo to, da naj bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) sodil pod okrilje Uprave kriminalistične policije. Kaj policisti menite o reorganizaciji, vas sploh kdo posluša? Govorilo se je tudi, da bo NPU pobral najboljše kriminaliste, da bodo na terenu potem težave. Je praksa res pokazala tako?

"Sam ne bi ločeval kriminalistov NPU in kriminalistov UKP ali znotraj policijskih uprav."

- Ampak formalno so ločeni?

"Formalno da, ampak to so kriminalisti operativci, ki preiskujejo kazniva dejanja. Res, da je NPU zaradi svoje pristojnosti soočen s preiskavo najhujših deliktov, ampak to ne pomeni, da druga področja kriminalistične policije ne preiskujejo podobne problematike. Mislim, da je tisti prvotni razkorak, ki se je pojavil zaradi umeščenosti NPU in zaradi podobnih razmišljanj, že presežen, sodelovanje je dobro. Praktično bi težko govoril o sodelovanju, ker smo vsi delavci kriminalistične policije. Razen ločitve po posameznih primerih, mislim, da druge ločitve ne bi smelo biti. In če se bo v novem zakonu njihova vloga opredelila drugače, verjamem, da bodo te spremembe šle samo v smeri doseganja boljših rezultatov dela kriminalistične policije brez ločevanja."

- Torej NPU ni prizadel kriminalistične policije na lokalnem nivoju?

"Ne, zanesljivo ne: če se hočemo lotevati najhujših oblik kriminalitete, moramo imeti tam zaposlene tiste, ki jih strokovno uvrščamo zelo visoko. Seveda vsak odhod kriminalista iz določene sredine pomeni v lokalnem okolju malo deficita, ampak treba se je pač zavedati, da kriminalist, ki gre v NPU, preiskuje kazniva dejanja, ki bi jih brez tega mogoče moral preiskovati v okviru regije, tako da je popolnoma vseeno, kako se kriminalisti imenujejo, pomembna je preiskava samih kaznivih dejanj."

O političnih vplivih

- Kaj pa očitki o politizaciji policije? Koliko vpliva politika na vaše odločitve o tem, koga boste preiskovali?

"O političnih vplivih se je v preteklosti in zdaj govorilo marsikaj, a tega zanesljivo ni počel nihče iz policije. Politični vpliv na preiskovanje kaznivih dejanj ni možen. Konkretnih vplivov tudi tisti, ki so to izjavljali, niso mogli pojasniti. Edini, ki lahko usmerja policijo, je seveda tožilstvo in izbira objektov naših preiskav temelji samo na obstoju razloga za sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje. Kljub temu da policija izbira po tem kriteriju, to nikoli ni vsem všeč. Seveda je politični pritisk možen s sprejemanjem zakonodaje, z nudenjem resursov za naše delo, ampak mislim, da se mora vsaka država zavedati, da potrebuje učinkovito policijo. In vsaj zunaj teh okvirov možnosti političnega vplivanja na delo policije ni in odveč so razmišljanja, da bi lahko kdo vsebinsko vplival na naše delo."

- Politika pa bo vseeno nekoliko vplivala na vaše delo. Očitno je že, da bo z varčevanjem udarila tudi po policijskih plačah.

"Ločiti je treba med reorganizacijo in racionalizacijo. S slednjo se zdaj že ukvarjamo. Zanesljivo pa bo omejevanje kadrovskih in finančnih resursov imelo določen vpliv na delovanje policije, ampak glede na to, da bomo vseeno lahko nekako samostojno izvajali reorganizacijo, sem prepričan, da bo ta šla v smeri, da bo takšno stanje, kakršno je zdaj, vsaj ostalo, če se ne bo celo izboljšalo. Organizacija se je v preteklosti že spreminjala, tudi z racionalizacijo, a vse to ni bistveno vplivalo na delovanje službe in na njeno poslanstvo."


Primer koroške deklice

"To je primer, v katerega je policija v zadnjih letih vložila ogromno dela in energije, preverila je vse sume. Tisti, ki so vpleteni v to zadevo, že dolgo več ne delajo v korist otroka, ampak v svojo korist, za samopromocijo, in tega bi se morali zavedati oni sami in vsi drugi okoli njih. Ob vsem tem bo treba tudi razmisliti, kaj bo po vrnitvi deklice pomenila njena ponovna vključitev v vsakdanje življenje."


Zaradi ropa SKB za 32 milijonov škode

"Na podlagi sodelovanja z oškodovano banko in oškodovanci smo lahko ocenili, da so storilci pri dejanju odnesli za približno 32 milijonov evrov denarja in dragocenih predmetov. Seveda pa je škodo težko natančno oceniti."

Elizabeta Planinšič

"Vseeno je, kako se kriminalisti imenujejo, pomembna je preiskava samih kaznivih dejanj."

Stalna povezava do članka:

Komentarji obiskovalcev:

(brez komentarjev)

Vaš komentar:
Vabimo vas, da napišete svoje mnenje, komentar ali pripombo k članku.

Komentarji, ki vsebujejo HTTP povezave do drugih spletnih strani, ne bodo prikazani. Če želite v komentarju objaviti povezavo, jo napišite brez HTTP na začetku.

(ime)

V skladu z zakonom ZVOP-1 bo podjetje Večer vpisane podatke uporabilo zgolj za interno komunikacijo s pisci komentarjev in jih ne bo posredovalo tretjim osebam. Zaradi varnosti se bo ob komentarju izpisal IP naslov računalnika.

Posnetek prireditve Zdenko Domančiċ v Mariboru
(predavatelj govori v hrvaškem jeziku brez prevoda)

Dogodki: predavanja in predavatelji, ki vam lahko spremenijo življenje

Bi tudi vi Hildo izpustili?

Iskanje:

7DNI (5. DECEMBER 2012): Preverite preden pojeste Najpopolnejši seznam aditivov (prehranskih dodatkov) s polnimi imeni

• Najbolj brani članki v zadnjih 365 dneh

Tednik 7dni na kanalu RSS:
www.7dni.com/rss