7DNI - sreda, 21. marec 2012
vrt
Gradimo si skalnjak
Pomladni motiv.
Predpomladni čas je nadvse primeren za vrtne gradbene posege na krajih, kjer naj ozeleni rastlinstvo v prihajajoči sezoni. Med takšna dela sodi tudi zasnova ali obnova skalnjaka in vseh podobnih hortikulturnih oblik. Skalnjak ali alpinetum naj bo rastišče drobnim rastlinskim biserom iz visokogorskega sveta z vseh koncev Zemlje. To so lahko eno- ali večletne zelike, tudi čebulnice so vmes in celo lesnate rastline pritlikave rasti. Vse je odvisno od razpoložljivega prostora in izkušenosti snovalca. Nekatere rastline ne rastejo drugje kot na apnencu, drugim pa je življenjska potreba prvotninska podlaga. Lep vzorec strokovno oskrbovanega skalnjaka je Mariborčanom prav pred nosom, v Pivoli pri Hočah. Vredno ga je obiskati v kateremkoli letnem času.
Kamnine so ogrodje skalnjaka in med skalami, tako kot v naravi, najdejo rastline dovolj prostorne špranje za svojo rast. Izbiramo med kamni in skalami iz okolice, kar tudi zmanjša transportne stroške. Izogniti se velja le najmehkejšim kamninam. kot so skrilavci in kredni apnenci. Po možnosti izbiramo po videzu zanimive in strukturirane kamne. Prav slikoviti so peščenci s plastovitimi vzorci. Kdor zmore, si bo skale po svojem okusu kupil. Med zelo iskanimi vrstami sta lehnjak in tuf, porozna usedlina vulkanskega pepela. Za skalnjak torej ni dober prav vsak kamen in tudi to velja omeniti, da ena večja skala zaleže mnogo več kot deset kamnov z enako težo! Če že ne gre drugače, lahko manjše kose istega porekla z nevidnimi cementnimi spoji združimo v navidezno enotno tvorbo. Pozneje zasute in obraščene špranje ne bodo izdajale izvedbe. Za lažjo predstavo končne postavitve si lahko pomagamo s pomanjšano maketo iz manjših kamnov ali stiropora. Različno velike kamne postavimo v več ravneh, manjše pa združujemo v skupine. Težke in grobe skale prestavljamo pazljivo, v rokavicah in varno obuti. Najprej postavimo največje skale, nato dopolnjujemo z manjšimi ter pazimo na to, da sedimentne plasti potekajo v isti smeri. Ko je ogrodje končano, na sadilna mesta nasujemo primeren substrat ter ga rahlo potlačimo. Skalnjak najbolje učinkuje, če je na brežini. Če je na voljo le ravnica, bo pač nastala umetna vzpetina s prisojno in senčno stranjo. Skalnjaka ne bi smeli nikoli umestiti na mokrotnih tleh, ker ga ne smejo ogrožati podtalnica in zastajajoče meteorne vode. Če je potrebno, pa poskrbimo za drenažo. Če rastline za skalnjak kupujemo, naj bodo vedno vzgojene v posodah, da imajo koreninsko grudo. Rastline temeljito zalijemo in pustimo, da se voda iz njih odcedi. Pravilnost razporeditve preverimo z razpostavljanjem lončkov z rastlinami na mesta, kamor naj bi jih posadili. Korenine rastlin iz domačih delitev pred sajenjem namočimo v vodo, da se prst bolje oprime. Posajene rastline rahlo zatlačimo ter redno zalivamo, dokler se ne "primejo", potem pa običajno lahko dolgo vzdržijo brez dodatne moče, saj imajo po naravi v globino segajoče korenine.
Izidor Golob
Posnemanje narave.